Ugotavljam zadnje čase (no recimo leta) da je moj besedni zaklad dokaj reven. Želim si, da bi ga malce obogatila, pa bom vesela vsakega predloga. Vedno pa sem in še zdaj veliko berem, pa mi to ni bistveno pomagalo. Mislim da to ni dovolj. Kaj bi lahko še več naredila?
Hvala vsem

Beri leposlovne knjige, če pa še s tem ne boš pridobila bogatega besednega zaklada, potem pa ne vem.

Kako pa veš, da je tvoj besedni zaklad reven? Če ne obvladaš vseh izrazov v zvezi z moderno tehnologijo, še ne pomeni, da imaš reven besedni zaklad, ampak preprosto nisi strokovnjak za sleherno področje življenja. Tudi z zelo skromnim besednim zakladom se da spisati čudovite zgodbe! Širok besedni zaklad pa včasih pomeni tudi množično uporabo tujk s pravim ali celo napačnim pomenom, kar besedilo naredi povsem nerazumljivo. Če veliko bereš, imaš gotovo tudi dovolj širok besedni zaklad, saj sicer besedila ne bi razumela. Ali pa si želiš iz črnolaske postati blondinka? V tem primeru moraš pa v frizerski salon!

Resnično je to vprašanje zanimivo, saj testa, kolikšen besedni zaklad imamo, ne poznam.

Ko smo se učili tujih jezikov, je bilo pogosto rečeno, da nekdo obvlada jezik, če ima besedni zaklad širši kot x besed. Koliko besed mora človek torej uporabljati, da se reče, da slovenščino obvlada aktivno?

Na nek način pa nam zrcalo držijo otroci: moja triletna hčerka zelo lepo govori in uporablja zelo veliko besed – ima bogat besedni zaklad, nenavaden za tako majhnega otroka (primerjam po poslušanju drugih otrok, ampak to ni eksaktna primerjava). Najbrž to pomeni, da se tudi midva z možem tako raznoliko izražava?

K izboljšanju uporabe jezika nasploh pa še mnogo bolj kot branje pripomore pisanje. Pri sebi to vidim po uporabi (sicer kasneje strokovnega) jezika v srednješolskih spisih, seminarskih nalogah na fakulteti, diplomskega, magistrskega ter doktorskega dela, v člankih ipd.

Hej!

V gimnaziji smo imeli zelo sposobnega ucitelja slovenskega jezika;bil je tudi stiri leta nas razrednik. Cesa vsega nam ni dal, pa ne na krozniku prinesenega. Z njegovimi vzpodbudami in nasveti smo se naucili sami brskati. In obzorje se je sirilo.
Veliko smo brali in pisali.
V spominu imam drobno knjizico prof. Bajca: Rast slovenskega knjiznega jezika, ki mi je zelo pomagala k sirjenju svojega besednega zaklada.

Ker Slovenci nismo imeli veliko pomorskega izrazoslovja, smo dve leti brali
prevode skandinavske literature in vsak izraz v zvezi z morjem zapisali na poseben listic. Cemu?

Dragi ucitelj Stane Suhadolnik je bil soustvarjalec SSKJ.
Prvi izvod smo sodelujoci dobili v dar.

Bilo je na obali leta 1954- 55. Hvalezna sem mu za vse. Babi