Bogastvo slovenskih narečij

Mislim, da je bila iz bohinjskega konca. Jaz ne govorim z nobenim narečjem, zato ne vem odkod Matjažku ideja, da imam gorenjsko narečje in da sodim po sebi. :))

hehehe, meni je od prleščine najbolj ostala v spominu ena pesmica, al kaj že je. Ko sem bila v matjažijevih krajih na eni dekliščini pri bivši sošolki tam v Budini to je blizu Spuhlje :))) pa smo peli:
“prlek priša, prlek ša, prlek se je v hlače vsra” :)))))

Aja da je bila una iz bohinjskega konca, ja čisto možno ker tam tako trdo gorenjsko govorijo, še naši okoliški kmetje ne govorijo tako. Upam da bo kmalu telepatija prišla v modo:)) in da bo adakta jezikom hehe

Ojojojojojojoj :)))))))

hehehe, meni je od prleščine najbolj ostala v spominu ena pesmica, al kaj že je. Ko sem bila v matjažijevih krajih na eni dekliščini pri bivši sošolki tam v Budini to je blizu Spuhlje :))) pa smo peli:
“prlek priša, prlek ša, prlek se je v hlače vsra” :)))))[/quote]

Prestolnica Prlekije je pravzaprav Ljutomer!

http://www.youtube.com/watch?v=LCb2UeUBwT8
Kam gre beli zajček = kon gre beli zovec

Najmanj ljuba in razumljiva mi je dalenščina, najbolj pa prekmurščina, prleščina, gorenjščina (jaaa, tista iz Tržiča je prav zakon, imam znance od tam Ja zakuga pa nis sedva tm? Še mene potegne not 🙂 Primorščina mi je fletna za poslušat, tud kaka zasavščina… sama načrtno občasno uporabim kako narečno besedo, ne vem, če se sploh opazi hehe

Krivokljun, dej pejt u štalo je treba puspraut, pa uzun morš še japka nabrat, pol se pa uset u bajto ker bo na tv Na zdrauje lol

Ahh ja, js ne maram gorenjščine pa sem gorenka, pomojem da ni hujše govorice kot ta:)

Meni je najlepše moje domače narečje, mimo tega pač ne morem, čeprav objektivno je prilično trdo, sploh tista pristna mestna (meščanska?) blokovska mariborščina s predmestja zna zveneti precej grobo in ob uporabi določenih tistih besed precej prostaško, se mi zdi bolj kot mehko sofisticirana ljubljanščina, pa čeprav se tu (v lj) pač manj špara z “izrazi”. “Najlepšo” sovenščino, najbližjo knjižni govorijo celjani, pa tudi mariborčani, ne da bi se hvalila nekateri niso prav daleč, pri nas so pač smešno prepoznavni ozki samoglasniki in pač kot vsi štajerci naglašujemo na začetnem delu besede, (kar je oboje knjižno pravilno)… ne bi se opredeljevala, katera narečja mi niso všeč, res pa je, da imam pred ljubljančani neko distanco, ker mi na prvič delujejo priliznjeno (neiskreno, hinavsko), kot bi bilo nekaj od zadaj, zato si prvi vtis načeloma dolgo ustvarjam.
Sama nimam nekega izrazitega narečja, moji starši, mama ga ni imela, oče pa itak tu in tam spregovori kako besedo, in presneto, da je kot knjižna… mislim da je to precej dedno, sem slišala, d ane moreš recimo postati radijski napovedovalec, če se ti na poskusnem branju zazna narečje, očitno je to “hibo” težko odpraviti, čeprav, narečja so posebnost, duša jezika… žal se zgubljajo spričo vseh mešanih zvez, ki nastanejo v večjih mestih, vsak iz svojega konca, ki zaživita tam in potem otroci postanejo ljubljančani, mariborčani,…

[youtube]r3u5aRfBzlU[/youtube]

Bolje: peška (če bi bil fant, bi bil pa pecelj) :-)))

Malo je čudno govoriti o tem katero narečje je bližje “pravi” slovenščini. Katera pa je prava? vedno so nas namreč učili, da knjižni jezik nastaja iz narečij, čeprav se je včasih zdelo, da je ta odvisen od tega kaj se je čez noč sanjalo Toporišiču.

Štajerščina nikoli ni bila niti približek knjižni slovenščini in marsikje, kjer je knjižni široki samoglasnik, vi izgovorite ozkega. Saj lepo, da ti je tvoje narečje najbližje in najlepše, ne pa flancat o nekem nadnarečju :))

Če malo pobrskate za srednješolskim znanjem, kdaj smo dobili 1. knjigo in kateri jezik oz. narečje se je vzel za normo?

Saj štajerščin je več in se med seboj zelo razlikujejo… Celjski govor je zagotovo pravilnejši kot ljubljanski, Toporišič pa je vedno nestrokovno šimfal čez Štajerce, čeprav obstaja še več govorov, ki so še bolj oddaljeni od knjižnega jezika. Nekateri njegovi izsledki so danes zastareli in puristični.

Saj Toporišič ni pisal zgodovinskih dejstev slovenskega jezika! On je spisal slovnico. In smešno, kako nekateri mislit, da je on postavil slovenski knjižni jezik. Pa verjetno slovenščina obstaja tud šele od leta 1991, ane? :))

Krivokljun, ne rabiš mene poučevat o tem 🙂

se mi pa le zdi, da je slovnica nekakšno ogrodje jezika. Kdo pa je tu mislil na zgodovinska dejstva?

Pa veste od kod je bil Toporišič? :)))

Bolje: peška (če bi bil fant, bi bil pa pecelj) :-)))[/quote]

:))))))))))

Iz brežic, in to naj bi bila še štajerska, vsaj tako je nam rekla profesorica v gimnaziji, da je pravzprav štajerc, zdaj sem pogledala, celo v maribor je hodil v šolo.

Sem napisala, da so pri mariborčanih izjemno prepoznavni ozki smaoglasniki, marsikomu zelo smešni, saj je res trapasto, saj en rečem… pod drugo pa kot je alexis napisala, štajerščine ni, je skoraj polovica slovenskih narečij na našo stran trojan; vsakih 20 km po sloveniji se praktično govori drugače, ali kaj je zate štajerščina? Tisto kar govorijo v vuzenici, v gornji radgoni ali prleščina? To so vse štajerščine, namreč…Govorila sem o mariborskem narečju, ki je prilično trdo, in knjižna slovenščina je trda, ni toliko spevna, večina narečij pa je spevna, izjema je ravno mariborščina in pa pohorsko narečje.. ah še tole, tam praktično sploh nimajo ozkih samoglasnikov, namesto o-jev govorijo a-je.. in to z ozkimi se na celjsko stran neha že v slovenski bistrici, naj me tu kdo popravi, narečij nisem nikoli študirala, pač kolikor slišim…mislim, da se ravno ne motim.
Najbližje, praktično knjižno slovenščino govorijo celjani, primerjaj nihovo govorico in tisto kar slišiš na rtv (informativnih oddajah)

Iz brežic, in to naj bi bila še štajerska, vsaj tako je nam rekla profesorica v gimnaziji, da je pravzprav štajerc, zdaj sem pogledala, celo v maribor je hodil v šolo.[/quote]

Iz Mosteca, če smo natančni. 🙂
Štajerskega narečja pa na Mostecu nimajo.

Orenk me je okol prnesu, ah jebiga, model stari … A si slišu unga k ma babo starej ot sebe

Zelo knjižno, ni kaj.

Iz brežic, in to naj bi bila še štajerska, vsaj tako je nam rekla profesorica v gimnaziji, da je pravzprav štajerc, zdaj sem pogledala, celo v maribor je hodil v šolo.[/quote]

Iz Mosteca, če smo natančni. 🙂
Štajerskega narečja pa na Mostecu nimajo.[/quote]Možno, ne vem, nikogar ne poznam od tam, tudi toporišica osebno ne, razen tega njegov govor verjetno ni več avtentičen z domačega kraja.

Tako se v mb niti v celju ne govori. Tako kvečjemu rečejo tisti, ki so že nekaj časa v lj.

Mislim, da še do zdaj ni bilo popolne raziskave, ki bi dokazala najboljši približek knjižnemu jeziku. Zelo čist jezik govorijo tudi v Lendavi, se pravi v Prekmurju … To pa domnevno zaradi bližine hrvaške, madžarske meje, madžarske manjšine in Romov. Zaradi te jezikovne zmešnjave zmešnjave so slovenski jezik čimbolj približali knjižnemu.

Gorenjci in Ljubljančani pa povečini samo mislijo, da govorijo knjižno.

ma kej je tu baba? nema nejnka uasemdeset kilou. pej gdu bo tu štemau? :-)))

Mi smo se učili, da je bila prva knjižna slovenščina osnovana na dolenjskem narečju (Trubar), da se je pa s časoma pogorenjčila. Če se ne motim je bil Kopitar Gorenjc?
Zdaj pa bi jaz rekla, da se v knjižnji jezik precej vrinja ljubljansko narečje, vsaj na TV ga imajo včasih kar za knjižnji jezik.
Verjetno pa smo Trbovci ta pravi :). Mešanica dolenjskega (prvi zapisani knjižnji jezik), gorenjskega in štajerskega narečja, ker smo seveda na Štajerskem, čeprav nas MBčani ponavadi ne štejejo med svoje :).