Bo otrok v življenju uspešnejši, če veliko potuje?
Glede na to, da otroci na potovanjih praviloma le sledijo, pri načrtovanju potovanj sodelujejo zgolj izjemoma, sploh mladi praviloma še ne govorijo tujih jezikov, itd se mi zdi smiselno oceniti pristni interes, ki ga za potovanja sploh imajo in koliko so zreli, da od konkretnega potovanja kaj prida odnesejo.
Sam z otroci lep čas ne bi silil prav daleč. Izognil bi se vsemu “dolgočasnemu”, veliki večini muzejev, kulturnim dogodkom, in vsemu kar zahteva dolgo posedanje. Pa še tam kakor bi morebiti šli, bi si vzel dovolj časa, da se vse odvija 5x počasneje kot sicer. Skratka, zadeva mora biti potem vsestransko prilagojena otrokom. Potem pa je še treba paziti na vtis, ki ga vse skupaj pusti na otroke. Skratka, to mora biti res več kot dovolj časa in denarja, da bi se z otroki ne vem kam daleč odpravil, lol.
Anonimno 1434, 28.08.2025 ob 16:26
Bogpomagaj, 28.08.2025 ob 13:37
Anonimno 1434, 28.08.2025 ob 13:02
“sama pa se ne znajdem”
Pomembna korist potovanj je, da postanemo nekoliko kompetentnejši.
Seveda je precej odvisno od vrste potovanja, izvedbe in destinacije. Namreč, nobenega dvoma ni, da je velika razlika, če se sami za vse namenimo prepotovati drugi kontinent ali, če zgolj sledimo navodilom agencije s katero smo se odpravili na lenarjenje v resort. V prvem primeru moramo marsikaj raziskati še pred prvo rezervacijo, daleč pred odhodom. Med potovanjem je vedno kaj za splanirati, reševati nove probleme, raziskati kako kam priti, kje kaj pojesti, maksimizirati doživetja in optimizirati stroške, itd. Veste kak prepad nastane med človekom, ki to redno počne, in nekom, ki še ve ne za kaj vse se gre? Mislite, da te veščine nimajo nobene praktične vrednosti v vsakdanjem življenju ljudi? Sploh, ko smo soočeni z neznano situacijo in novimi okoliščinami?
Seveda so to zelo uporabne veščine.
Prepad je po mojem mnenju bolj med tistimi, ki so po naravi iznajdljivi, odprti, jih ni sram, so zgovorni, jih stvari ne vržejo iz tira in med tistimi, ki so zaprti vase, se obremenjujejo za vsako figo, se jim cel svet podre, če ne gre vse po planu…
Če imaš dva iz prve skupine, je vseeno, če eden potuje, drugi pa ne, ob nepredvidenih okoliščinah se bosta oba znašla.
Če imaš enega iz prve in drugega iz druge skupine pa bo med njima prepad, tudi, če oba potujeta, ker bo tisti iz druge skupine najverjetneje potoval z nekom iz prve skupine in se naslanjal nanj ali pa bo imel vse do potankosti splanirano in se bo strogo držal načrta in se za vsako ceno izogibal nekim spontanim odmikom od načrtovanega. Če se kje kaj zalomi je pri takih pač panika pa naj so doma v kuhinji ali na drugem koncu sveta. Je pa tudi res, da taki največkrat potujejo z agencijo, kjer drugi skrbijo za reševanje težav…
V vsakem primeru so potovanja samo eden od mnogih načinov za učenje/pridobivanje koristnih izkušenj, širine, razgledanosti in tako dalje. To, da se poveličuje potovanja kot nek superiorni način je zame zelo zgrešeno in smrdi po potrošniški propagandi…
Seveda so potovanja zgolj en izmed načinov pridobivanja širokega spektra znanj, veščin in različnih življenskih izkušenj. Pri čemer sem že opisal kakšen tip potovanj je tisti od katerega človek še največ pridobi. Prisiljen moraš biti, da se čim bolj zaneseš nase, namesto, da zgolj slediš drugim.
1. V takšni situaciji še tak introvert počasi postane malo bolj vešč komuniciranja z neznanci. To pa je nekaj kar spet pride prav v vsakdanjem življenju, v vseh vrstah odnosov.
2. Poleg tega si v tujem okolju bolj kot ne prisiljen komunicirati v tujih jezikih. S tem, da slednje praviloma uporabljaš že med pripravo na potovanje. Spet gre za piljenje vsestransko uporabnega znanja. Pa še motivira te, da tudi sicer delaš na temu.
3. Čim počneš še kaj drugega kot divjaš iz ene turistične točke do druge in si vzameš čas, da začutiš utrip življenja, navežeš stike z domačini in tujci, ki tam živijo in ali delajo, ne le drugimi turisti, si že malenkost bliže realnejši predstavi o destinaciji.
4. Med potovanji prihaja do spontanih priložnosti za sklepanja raznih znanstev s širokim spektrom ljudi na katere sicer ne bi nikoli naleteli. Še misliti si ne moreš kaj vse se lahko iz tega kasneje razvije od kar nam internet omogoča pasivno vzdrževanje stikov preko družbenih omrežij.
5. Za razliko od večine, ki je samozaverovano prepričana, da ji je o tujem kraju, državi ali kulturi vse jasno na osnovi indoktrinirane propagande, nam ravno potovanja omogočajo, da dobimo malenkost realnejšo sliko, če smo si za to seveda vzeli dovolj časa in smo zmožni za sabo pustiti predsodke s katerimi smo prišli.
6. Skozi potovanja utegneš počasi priti do malo realnejše slike o lastnem kraju, državi in kulturi, kam “spada”, ne le drugih.
7…
Seveda potovanja tudi nekaj stanejo. Kaj pa ne? Vsak pri sebi mora pretehtati koliko mu je kaj vredno. Ampak, če se že omenja potrošništvo, kaj pa denar, ki ga ljudje namenijo za malo lepše bivališče, novejši avto, modernejša oblačila, zadnji telefon, lažje kolo, ipd? Ali denar, ki gre vsako leto za nova 2 tedna tradicionalnega poležavanja na hrvaški obali?
Ne spuščam se v to, da se ljudje zelo razlikujemo in vidimo smisel življenja v zelo različnih zadevah. Če se pa vprašamo, če je od potovanj kakšna korist, pa sem nanizal kar nekaj takšnih točk, ki sicer ne nujno veljajo za otroke.
Sploh pa je lahko več koristi, če čas in denar namenjem potovanjem namenimo za
Se strinjam z vsem napisanim. Midva z možem sicer nikoli nisva potovala na druge celine, sva pa v mlajših letih kar precej po Evropi, včasih niti nisva točno vedela kje bova pristala, eno destinacijo sva si izbrala, dalje pa kar po navdihu, veliko z vlakom, nekaj z avtom, situacij ni da ni, od tega, da sva se izgubila, do tega, da nama je zmanjkalo denarja in sva dva tedna pomagala v sadovnjaku… zdaj naju več ne vleče, oba imava precej stresni službi in najbolj od vsega nama paše, da med dopustom parkirava avto in ga dva tedna niti pogledava ne, da imava mir, da ni treba razmišljat, planirat, usklajevat, lazit okoli ?… Pač, na dopust greva, da tam lenariva, dobesedno.
Mi gre pa na živce množično posploševanje tipa “tisti, ki potujejo so razgledani, odprti, imajo širino”, “tisti, ki ne potujejo so zaplankani, brez širine, nerazgledani…”
Anonimno 1434, 28.08.2025 ob 16:46
Glede na to, da otroci na potovanjih praviloma le sledijo, pri načrtovanju potovanj sodelujejo zgolj izjemoma, sploh mladi praviloma še ne govorijo tujih jezikov, itd se mi zdi smiselno oceniti pristni interes, ki ga za potovanja sploh imajo in koliko so zreli, da od konkretnega potovanja kaj prida odnesejo.
Sam z otroci lep čas ne bi silil prav daleč. Izognil bi se vsemu “dolgočasnemu”, veliki večini muzejev, kulturnim dogodkom, in vsemu kar zahteva dolgo posedanje. Pa še tam kakor bi morebiti šli, bi si vzel dovolj časa, da se vse odvija 5x počasneje kot sicer. Skratka, zadeva mora biti potem vsestransko prilagojena otrokom. Potem pa je še treba paziti na vtis, ki ga vse skupaj pusti na otroke. Skratka, to mora biti res več kot dovolj časa in denarja, da bi se z otroki ne vem kam daleč odpravil, lol.
Bistvo potovanja z otroki je, da potovanje prilagodiš njim, torej tudi muzeje za otroke, dogodke z anjih, parke ipd. Ko potuješ z otrokom je to čist druga izkušnja kot, ko potuješ brez njih, tudi domačini marsikje so mnogo bolj prijazni in pripraljeni pomagat in te povabit marsikm. V tretjem svetu so otroci oboževani in interakcija z njimi je nekaj, česar sicer ne doživiš. Predpogoj za takšno izkušnjo je potovanje, ne turistični dopust v rezortu.
Naša potovanja z otroki so bila nepozabna za naju in za njih, tudi na drugem koncu sveta. To da vidiš ti manj, v zameno pa doživiš veliko več, je samo bonus. Enako kot je življenje z otrokom doma drugačno, kot je življenje doma brez otrok.
Bogpomagaj, 28.08.2025 ob 16:51
Se strinjam z vsem napisanim. Midva z možem sicer nikoli nisva potovala na druge celine, sva pa v mlajših letih kar precej po Evropi, včasih niti nisva točno vedela kje bova pristala, eno destinacijo sva si izbrala, dalje pa kar po navdihu, veliko z vlakom, nekaj z avtom, situacij ni da ni, od tega, da sva se izgubila, do tega, da nama je zmanjkalo denarja in sva dva tedna pomagala v sadovnjaku… zdaj naju več ne vleče, oba imava precej stresni službi in najbolj od vsega nama paše, da med dopustom parkirava avto in ga dva tedna niti pogledava ne, da imava mir, da ni treba razmišljat, planirat, usklajevat, lazit okoli ?… Pač, na dopust greva, da tam lenariva, dobesedno.
Mi gre pa na živce množično posploševanje tipa “tisti, ki potujejo so razgledani, odprti, imajo širino”, “tisti, ki ne potujejo so zaplankani, brez širine, nerazgledani…”
Dvomim, da kdo misli, da so (vsi) ljudje, ki redko kam gredo, zato že kar nujno zaplankani. In obratno, če več potujejo, da zato že nujno imajo ne vem kakšno širino. Skratka, povezava nikakor ni absolutna. Kvečjemu bi lahko rekli, da je tendenca ljudi, ki več potujejo, večja odprtost. Morda preprosto zato, ker so naravno bolj radovedni tisti, ki jih bolj vleče potovati. In obratno, tisti, ki ga nič ne zanima, bo v potovanjih težko videl drug smisel kot, da ljudje potujejo, da bi se potem hvalili. S tem, da si pojem odprtosti spet vsak razlaga po svoje, tako kot mu ustreza, da se bolje počuti v lastni koži.
Kakorkoli že, če se mene vpraša, gre bolj za to, da pogosta potovanja človeka naredijo manj etno-centričnega. Poleg tega pogosto srečevanje z raznolikimi kulturami, še bolj pa življenje po svetu, pomaga razviti sposobnost gledanja na karkoli iz različnih perspektiv. To precej težje naredi nekdo, ki pozna le eno, svojo.
Vseeno pa se je dobro zavedati, da so med ljudmi, ki radi potujejo in ali živijo po svetu, velike razlike zaradi katerih imajo potem tudi različne koristi od tega početja, kot tudi minuse.
In kaj je narobe z etno-centričnostjo? Etnocentricnost nas je naredila to, kar samo se danes, izoblikovala je nase specifike in nas izoblikovala kot narod. Je pa res, da je danes narodna zavest izenacena s skrajnim desnicarstvom. Vprasanje je kdo in s kaksnim namenom to novo mielnost, sovrazno do narodov, subtilno vnasa v nase mozgane. Etncentricnost je rezultat evolucije in je zato neodvojljiva od cloveske vrste. Narava je tista, ki vodi druzbene teorije in ne obratno. Na koncu narava vedno zmaga. Obliko etnocentricnosti poznajo ze rastline, saj brez svojega teritorija izumrejo.
In ce ne bi bilo etnocentricnosti, ne bi imelo smisla potovati, saj bi bili vsi ljudje na Zemlji en sam narod z enakimi lastnostmi, z enako genetiko, jezikom, kulturo in obicaji, torej popotniki ne bi imeli moznosti odkrivati nicesar novega in ne siriti obzorij, ker bi bilo vse enako v Sloveniji, v Boliviji, v Laosu in v Lesotu.
sdfghjkl, 29.08.2025 ob 05:28
In kaj je narobe z etno-centričnostjo? Etnocentricnost nas je naredila to, kar samo se danes, izoblikovala je nase specifike in nas izoblikovala kot narod. Je pa res, da je danes narodna zavest izenacena s skrajnim desnicarstvom. Vprasanje je kdo in s kaksnim namenom to novo mielnost, sovrazno do narodov, subtilno vnasa v nase mozgane. Etncentricnost je rezultat evolucije in je zato neodvojljiva od cloveske vrste. Narava je tista, ki vodi druzbene teorije in ne obratno. Na koncu narava vedno zmaga. Obliko etnocentricnosti poznajo ze rastline, saj brez svojega teritorija izumrejo.
In ce ne bi bilo etnocentricnosti, ne bi imelo smisla potovati, saj bi bili vsi ljudje na Zemlji en sam narod z enakimi lastnostmi, z enako genetiko, jezikom, kulturo in obicaji, torej popotniki ne bi imeli moznosti odkrivati nicesar novega in ne siriti obzorij, ker bi bilo vse enako v Sloveniji, v Boliviji, v Laosu in v Lesotu.
Etno-centrizem ima seveda pomembne koristi. Zaradi želje po pripadnosti so se širom sveta izoblikovale in skozi zgodovino ohranile kulturne posebnosti različnih okolij, praviloma prilagojene vsestranskim specifičnostim okolja.
Do problema pride, ko ljudje iz perspektive svoje kulture sodijo druge, ki so jim tuje. Praviloma brez zavedanja, da se zanašajo na slišane stereotipe, ki so pogosto produkt načrtnega medijsko podprtega manipuliranja z njimi.
Tu pomaga, če ima človek bogatejše mednarodne izkušnje in globlje razumevanje ne le lastne kulture ampak tudi drugih. S takšnim človekom je nekoliko težje manipulirati. Negativna plat “razgledanosti” pa je, da ima z izmanipuliranimi striktno etno-centričnimi širokimi masami potem vse manj skupnega.
Forum je zaprt za komentiranje.