bivša..
Poznava se tri leta, skupaj živiva dober mesec. Obema druga zveza, oba sva bila samska/ločena, ko sva se spoznala. Jaz enega, on dva odrasla otroka, vsi na svojem. Problem: njegova bivša. Odkar je z menoj, je nonstop nekaj narobe z njo, nonstop nekaj potrebuje, se ne znajde, je bila na operaciji in je kar naprej klicala njega za to in ono, on pa že čisto zmešan in kar leta do nje in ji vse rihta, češ, da je zdaj uboga in nesposobna (res je na berglah še) in je ne more kar odpikat.Otroka pa tudi ne moreta vsega, ker imata svoje dojenčke (njegovo pojasnilo).
Meni pa je tega dovolj (ločena sta bila tri leta, preden sva se midva spoznala in menda je tudi ta leta ji pomagal, tudi finančno, ampak jaz tega nisem vedela, niti zaznala, niti me to ni zanimalo. Zdaj, v skupnem življenju, se pa to kaže).
Kako mu dopovedat, da to ne bo šlo? Da s tem uničuje naju dva? Če pomaga svojima otrokoma, me sploh ne moti, tudi jaz mojemu pomagam, ampak da bi letala okoli bivšega, mi pa na konec pameti ne pade. On pa pravi, da jaz okoli mojega bivšega ne rabim skakat, ker ima drugo, njegova bivša pa je ostala sama in ji je dolžen pomagat, ker je pač nesposobna in zdaj še nebogljena… Mater, kdo ima tu prav??? Jaz, ki pravim, da je dovolj, ali on, ki pravi, da ji bo pomagal, dokler se ne postavi na svoje noge?? Ampak ona se kar noče…
ma ne vem jaz točno niti razsodit, kaj njegove besede pomenijo. Ločena sta že več kot šest let, kakšen odnos sta imela ta leta, ne morem soditi. Midva sva se spoznala pred tremi leti, se videvala in se na številne njegove pobude šele zdaj odločila zaživeti skupaj.
Koliko in kaj ji je pomagal ta leta, nisem vedela, šele zdaj je povedal, da ji je pomagal ves čas, ko ji je kaj zaškripalo. Vem, da ji je ob ločitvi pustil hišo in vse (vzel je le avto), zdaj je povedal, da ji je ves čas plačeval za kurjavo, ker sama nima visoke plače. Meni se to pač ne zdi zrelo – če dva gresta narazen, gresta narazen in pika. Drugo so otroci, ampak v tem primeru so odrasli, na svojem, neodvisni. Da njim kaj pomaga, se mi zdi lepo. To z njegovo bivšo pa enostavno ne razumem. Ne vem no, ko sem jaz potrebovala pomoč, se sigurno nisem obračala na bivšega, naj mi pomaga…On je del moje preteklosti, ne? Ne morem ga zdaj celo življenje vleči poleg sebe, da mi bo pomagal…
Mah, dobro, vidim, da ne razumete… Za vas bi bilo edino prav, da bivšim potem celo življenje stojimo ob strani in jim delamo usluge, novi partnerji pa naj to gledajo in se odrekajo… Hvala
Dvomim, da rabi toliko pomoči. Kar je res nujno, že koga prosiš, drugače pa tudi z bergalmi lahko kaj naredi sama. Dojenčki otrok tudi niso izgovor. Da otrok skoči do mame in nekaj prinese, dojenček ni problem. Lahko ga pusti pri ženi, lahko pride z njim…
Mož naj 40 % dela za bivšo preloži na otroke, 30 % ga naj opravi sam, 30 & pa ga daj ti. Kar vsili se in ji pomagaj, pa boš videla, če bo še imela toliko problemov sama s sabo.
Realo si delamo sami. Vsi nam nekaj pravijo, kako bi moralo biti, pa kako naj ne bi moralo biti.Poslušaj sebe. Vprašaj se, zakaj je do sedaj funkcioniralo in zakaj sedaj ne. Da je pri tebi v stanovanju ne spremeni čustev ne do tebe ne do nje. Spremenilo se je le fizično, čustveno verjamem da nič. Vprašaj se, zakaj te je začelo to sedaj motiti? Ali ima sedaj manj časa zate? Ali te ima za zelo močno osebo, nje pa ne in tam zadovoljujejo svojo potrebo po skrbeti za nekoga? To kar opisuješ je posledica nečesa. Skušaj jo najti. Če je partner dober, prijazen, spoštljiv, te ceni… Ga jaz ne bi menjala za nič. Vendar, jaz nisem ti, ne vem , kaj od partnerja želiš. Skušala bi najti srednjo pot, kjer je on ok in ti ok. Zakaj bi morale biti vsi odnosi “by the book”? A se ti ne zdi non sense? Nobeden od mojih odnosov ni pasal v nobeno katgorijo, v katero so me hoteli zbasati. Vendar, pa mi je vsak od odnosov dodal kamenček v mozaiku, kaj želim od sebe in kaj mi pomeni partner pri tem. Vprašaj se, če si srečna tako in ali se tako vidiš tudi če zdeset let? ali boš tako srečna? MIslim,d aje to bistveno vprašanje. Pri toliko otrocih, mislim sicer, da ni prav veliko časa za razglabljati, kaj si želiš od življenja, vendar… Nikoli ni prepozno. tako da.. Glavo k višku.
najboljše, da se kar k bivši preselita,
če ji že tako pomaga in plačuje, vsaj ekstra najemnine za vaju ne bo rabil plačevati.
Mogoče pa se bivši fajn zdi, da tale tvoj priteče takoj kot ona zažvižga…
Drugače pa, od zdaj naprej pojdi z njim. Saj k prijateljem tudi skupaj gresta. Ji bo verjetno šlo v nos, da si zraven in bo manj klicala.
Za foro še kaj speci, pa skuhaj kakšno enolončnico, prijazna bodi, nesi tja, jo posedi za mizo, potem pomij… Njo napodi ležat oz. počivat… Magari še preživi uro ali dve z njo. Šel bo sicer tvoj čas, a konec koncev boš tudi partnerju pomagala, da bo imel manj dela z ženskami in več prostega časa zase. Razloži, da morajo moški tudi imeti čas zase, da so zadovoljni in prijetni partnerji. 😉 Pa še da ženske sigurno bolje obvladate nego in pomoč v gospodinjstvu.
Meni se pa ne zdi to nic kaj spornega, ce seveda nima ne eden ne drug nic proti, da gres “pomagat” tudi ti. Se mi zdi lepo, da sta po locitvi ohranila prijateljski odnos – cenim to pri vsakem paru. In mislim, da sta z razlogom locena. Sicer pa celotno situacijo vidis samo ti in kdo drug ne more sodit.
Pa kako ne veste mone, da je PRVA zveza najslajša, nepozabna, strastna, ustvarjalna…
Ti avtorica si se nacrtala v njegov lajf – le kako?? Bil je skregan, razočaran in on se je obesil na prvi štil.
Pa kdo si ti? Ena nastavljačka. Kaj si ti njemu?
In kaj je ONA, s katero sta preživela najlepša leta, imela otroke…
Točno to.Strinjam se s teboj.Treba mu je povedati,da tako ne bo šlo.Vsedita se in pogovorita.Če je bivša ostala sama,je to čisto njen problem.Ni ji dolžan pomagati.Tukaj imaš absolutno ti prav.
S takim obnašanjem res uničuje vajino življenje.Če bi to delal meni,bi se vsakič počutila razvrednoteno in ponižano.Jaz bi mu postavila kar ultimat-ali ona ali jaz.Na dveh stolih ne more sedeti.Si pa še ti nabavi enega in hodi k njemu,bomo hitro videli,kako se bo počutil.Če ne zmore prenehati,potem bi jaz odšla stran.Ker,kot je rekla nekoč angleška Diana,v troje je pretesno.Tudi pregovor pravi tako nekako.Partnerstvo ali zakon so kot škarje:tretjega odstrižejo.
Edina, ki tu nekaj ne razume si ti. Ne, ker nočeš razumeti, bojiš se resnice, da med vama ne gre in da bo te veze prej kot slej konec.
Morda je bil do prve krivičen, morda je on vzrok za ločitev, zagotovo pa do nje nima slabih spominov in ji pomaga, ker do nje nekaj čuti, nekaj mu pomeni. Samo za to, ker je bolna tega ne počne. Občutek imam, da bi zaživel z njo, če bi ga hotela.
Ti si stopila v njegovo življenje kot nek nadomestek v času osamljenosti, nisi pa to kar bi bila rada. In nikoli ne boš. Vedno boš druga.
Sprijazni se, ali pojdita narazen. Če mu daš ultimat mislim, da bo med vama takoj konec, če molčiš bo med vama toliko nezadovoljstva, da bo zopet konec. Grobo povedano ,a tako je.
Vse druge veze lahko delujejo razumsko,saj ima vsak s seboj del življenja, ki ga ne more izbrisati.
ljudje smo različni. če si ti s tvojim bivšim razčistila, si samostojna in močna osebnost, potem ga ne bos vlekla v nove odnose. živela boš svoje samostojno življenje naprej brez njega. mentalna higiena pač, ki pa ni pri vseh enaka. ni pa rečeno, da je njegova bivša isti tip človeka. lahko da ga kliče za vsako malenkost in se ji to ne zdi sploh nič sporno, on pa je noče prizadeti oziroma je tip, ki rad pomaga. poznam bivšo, ki še po sedmih letih, že z novim partnerjem in novim otrokom klicari svojega bivšega, da ji razloži, kako se pride po določeni cesti, ki ji ni problem ga karkoli prositi, od izbire pri nakupu avta do počitniških destinacij, čuvanje psa, še njegova ta nova kaj zanjo naredi : ) jaz vidim to kot nerazčiščeno mejo na njeni strani in seveda na težko postavljanje mej na drugi strani, pa seveda stvar njenega ponosa. jaz bi se raje puzala po kolenih kot bivšega fehtarila za usluge. ampak nismo vse enake 🙂 in ni rečeno, da je s tvojim kaj narobe, lahko je le predobrega srca. kar je zate super, le včasih malo naporno : )
Ta moški ima problem s postavljanjem mej in zakon zanj v veliki meri pomeni to,da nekaj dela za partnerko.
Poznam kar nekaj takih moških, ki tako živijo, da bivšim pretirano pomagajo, včasih prav vsiljujejo svojo pomoč. Popravljajo stvari v hišah bivših, plačujejo stroške, …
Na tvojem mestu bi se pogovorila z njim, ali se sploh zaveda, kaj počne in kako se ti ob tem počutiš. Pa naložila bi mu veliko dela, da ne bo imel časa skakat za bivšo.
Forum je zaprt za komentiranje.