Biti zadovoljen
Da se ne voziva vsak dan domov , si z mojo boljšo polovico postaviva šotor v kampu Jadranka v Izoli in tam preživiva en del svojega dopusta , ki ga imenujeva ribiški dopust .
Letos je poleg naju postavil šotor par iz štajerske iz okolice Maribora in doživela sva nekaj kar za slovence sploh ni običajno . Toliko pohval kot sta jih imela najina soseda ne slišiva nikjer in nikoli .
Pa ne zato ker bi bil kamp tako super , mimogrede , kamp je porazen .
Bila sta turista , ki sta se prvič v življenju odločila za kampiranje v šotoru in bila že s to odločitvijo neizmerno zadovoljna , ni ju motilo prav nič , ne motna voda za kopanje ne cene , niti ropot iz bližnje ceste , niti glasni kampisti ne . Le nekaj je bilo kar jima ni bilo všeč in to je : Ni jima bilo jasno zakaj je za nekatere slovence dopust v Sloveniji nesprejemljiv in pa kako se obnašajo tisti , ki imajo prikolico v kampu čez celo leto . Prvi Slovenijo kritizirajo vendar jo ne primerjajo s Hrvaško kamor hodijo , saj potem nebi mogli kritizirati , drugi pa si lastninijo tisti del kampa na katerem imajo svoj “grad” in pozabljajo , da šotoraši za manjši prostor plačujejo višjo ceno , pa si tega prostora niti v mislih ne lastijo .
Ko sta odhajala sta bila zadovoljna in ugotovila , da že v Sloveniji lahko dobiš vse kar je potrebno , da dopust preživiš tako kot ti je všeč le z okolico se ne smeš obremenjevati bolj kot je to potrebno .
Najina želja pa je bila , da bi bilo čim več slovencev takega mišljenja .
Jaz vsekakor sledim načelu ‘imej realna pričakovanja in vse bo OK’. Tako se mi velikokrat zgodi, da sem prijetno presenečena. No, včasih tudi neprijetno, ampak prvih izkušenj je vsekakor več. Sicer pa imam zdaj tako malo prostega časa, da je zame vsak dopust dober dopust, pa naj bo na sanjskih destinacijah ali doma na balkonu.
Je sicer res redko branje takšnih tem, zato pa toliko bolj dobrodošlo.
Se mi zdi, da se vse začne z odnosom: odnosom do ljudi, okolja, denarja….Da lahko ceniš lepote tujine – tujih krajev in ljudi, moraš znat cenit predvsem tisto, kar imaš doma. Je seveda odvisno tudi od karakterja in zornega kota: nekdo bo rekel, ko bo dobil kozarec na pol napolnjen, da je dobil “na pol praznega”, drugi bo videl kozarec “na pol poln”…
V enem delu tvojega posta se strinjam s tabo. Realna pričakovanja, “robinzonstvo”, ki ga kampiranje prinaša itd.
Po drugi strani pa… kamp Jadranka je porazen! Nisem zahteven človek, dala sem že skozi kar nekaj kampov po Sloveniji in Hrvaški… ampak npr. da bi blo treba it v plavutkah na sekret, si v plavutkah umivat zobe itd., vohat čez pol kampa, kar je nekdo izpustil iz tazadnje…. take reči pa mi niso vredne ne denarja, še manj pa pohvale. Zato me tam ne bodo več videli.
Glede na to, da sem se tudi sam vrnil iz eno tedenska kampiranja, se mi zdi, da lahko tudi jaz nekaj pripomnim. Ker sem prvic kampiral, tudi nisem vedel kaj naj pricakujem. Kampirali smo v Omisu, pred Makarsko. Moram reci, da kampiranje ima nekaj svojstvenega, kot recimo lezanje v apartmajih. Dozivetje je sigurno drugacno in mogoce malo bolj avanturisticno, vendar ima tudi svoje negativne plati, kot so skupni wc-ji. Kot sem opazoval so cistilke letale sem ter tja ves dan in skoraj dobesedno “kozlale”, ko so brisale ostanke drekov iz skoljk in tal od nekulturnih, primitivnih ljudi. Jaz osebno mislim, da ni tak problem vodilnih kampa, saj mislim, da se trudijo, mislim, da je vecji problem v nas samih, ljudeh. Mislim… Men totalno ni jasno, kako lahko dolocenemu cloveku rata, da ne zadane v skoljko ali “cucevca”. Jebi ga… Ce se bomo ljudje spremenili, se bo spremenilo marsikaj…
Kako sem pa sam resil zadevo??? Tako, da sem vsako jutro odsel v kafic, kjer imajo sprejemljiv wc, popil kavo in …
Forum je zaprt za komentiranje.