Bingljanje,dangling s stiklami,petami

počakaj na svoja 40-50 eta 🙂

Da bi petke obula, da bi me nato bolele noge, 100% ne. Obujem jih, ker se dobro počutim v njih in jih imam rada. Ko se ne bom več dobro počutila v njih, jib pač ne bom več obula.

Trenutno se tega ne opazi veliko, ker smo večinoma vse v japonkah ali pa drugih natikačih. V jeseni pa bo tega spet polno, ko bomo prešaltale na čevlje. Poglejte si druge v kafičih in opazili boste, da dangla skoraj vsaka.

Hmm, vsaka,glih ne,ce ze mora imeti  prave stikle za ta dengling,ceprav ene si tudi namerno staknejo npr zadnji pascek ali  klasicen salonar…

Kot sem napisal,razumem,da se stopalo malo odpocije, ampak,da namerno nekatere denglajo,ena je napisala zgoraj da je to tudi frajarisenje na kakem dejtu

…kaj ti povsem pojasnjnenem pravzaprav ne paše/ne razumeš?

A bi jih tudi ti nosil, pa ti spol to prepoveduje :)…?

Ponekod gre, kot so že napisali za fetiš, podobno kot sado-mazo igrice. Nekaj kar vzburja misli spodnje glave. Si predstavljaš toliko razmišlja, da se celo poveča?

V času srednje šole smo bili v kongresnem centru na Brdu, kjer so nam razlagali protokol pri visokih gostih. Spomnim se, da je Benedettijeva povedala primer, kosila z visokimi predstavniki. Glavni gostje so zelo hitro jedli in poleg govorili zato se je kosilo precej hitro končalo. In ko najvišji za mizo vstanejo, morajo vstati vsi in iti. In tako se je zgodilo, da je šlo nekaj žensk od miz bosih 🙂 So se očitno sezule, da so noge počile, potem pa se niso imele časa dovolj hitro obuti nazaj.

Jaz si salonarje (ko jih imam) v službi za mizo kar preobujem, ker znajo boleti noge po določenem času.

ja, sem napisala, ampak jaz tega ne uporabljam -opaženo pri drugih in povedano s strani drugih, da je to njihov “tik” in lovilni mamamc, da na to (u)lovijo neumne dicke…  🙂

Jaz mislim, da večina moških rada pogleda ženske noge, tudi jaz. Moja je že taka, da se rada sezuva in igra s čevlji, ter občasno popravlja dol zlezene najlonke.

ja no saj – fetiš v moški gornji glavi, ki preseli kri v spodnjo. To je to.

Dvomim,da kera,ko binglja,da ve kaj pocne,da bi koga vzburjala,neverjamem,da bi tud ta fetis obstajal mogoce za res redke hahaha……..kot so dame napisale je to za relax in da noge spocijejo v bolecih stiklah…..

Saj po moje nas to večina dela, ampak se tega niti ne zavedamo. To je nekaj podobnega, kot nenehno igranje z lasmi, enkrat čez ramo nazaj, drugič naprej, nato malo navijanja las.

Stvar navade,se strinjam…

Jaz to redno delam, pa ne zato, da bi si pretegnila stopalo, ampak se mi zdi, da kar tako iz neke navade. V bistvu samo dvignem peto iz čevlja, nič več. Ne spomnim se, da bi se pa s čevlji pod mizo igrala ali se celo sezuvala.

Vsaka ima drugacne navade,no se kaksno mnenje dame,kar pogumno…………

Nobena nic?

Saj smo ti do potankosti že razdelali – primarno je lahko to čisti “tik” ( kot navijanje las na prst naprimer, kroženje z jezikom, oblizovanje ustnic), navada, razbremenitev kosti stopal,   ko noge zatečejo nekaterim in dajo malo ven iz “vakuma” salonarja, pa  gugljanje napol sezutega šuha za rajcanje neumnih dickov. Kaj še hočeš, še ni bilo zadosti?

Poba glede na to, kako vedoželjno pričakuješ odgovore sklepam, da tema nate deluje nekako fetišistično.

Ta fetiš je sicer bol kot ne bežno omenjen, a upam, da boš vseeno užival v branju. Če je tema v meni vzburila domišljijo upam, da se bo tole vsaj malo poigralo s tvojo.

Sedim na Prešernovem trgu, v lokalu, s pogledom usmerjen proti Ljubljanici. Pred menoj na mizi je kozarček viskija. Pogledam vanj in se zamislim, k ustom ponesem cigaro, s katero se mučim zadnje pol ure in povlečem dim. ‘Češke potrebujke oziroma turistke, da bom družbeno sprejemljivejši, v mini krilih zopet oblegajo glavno mesto,’ pomislim, nakar se mi pogled ustavi na plavolaski pred menoj. Dama, nekje okoli tridesetega, čudovitih obraznih potez, oblečena v lahko poletno oblekico, segajočo do kolen, ‘najbrž gre za italijanskega kreatorja,’ se namuznem in srknem bled požirek. Pogled se spušča od angelskih obraznih potez, zmedenega pogleda in zapeljivih oči, poudarjenih z blagim nanosom ličil, vedno globje in globje. V mislih premerjam bedra in slačim gospodično, nakar mi v oči pade majhen detajl, no ne ravno majhen, a neopazen na prvi pogled. Čevelj, sicer petka na desni nogi, katere koleno prekriva levega ni v celoti na stopalu, rahlo visi in binglja. Zastrmim se vanj, ‘naprej in nazaj, naprej in nazaj, naprej…’ odzvanja v moji glavi. Tempo se stopnjuje nakar v hipu odtrgam pogled. Poželjivo se smeji obrnjena k meni. “Pizda,” rečem potihoma, da me ne bi kdo slišal, ‘pa tolikokrat sem si že zapovedal, da ne bom preklinjal, a kaj naj, prišlo je v afektu,’ nemudoma se vrnem k temi, ‘videla me je, kaj naj,’ si ponovim. Na hitro uperim pogled v gospodično in na njenih ustnicah je zarisan nasmeh, ima ravno toliko priprti ustnici, da lahko z jezičkom prešteva svoje lepo negovane beli zobe. Nenadoma vstane in naredi par korakov, usmerjena naravnost k moji mizi. Alarm mi zazvoni v glavi, “kaj je vse to,” se vprašam, “zakaj sem in ne kam drugam?” Hip zatem, že s prekrižanimi nogami sedi na stolu nasproti mojemu in nežno grizlja spodnjo ustnico. Sunkovito pograbi kozarček viskija pred menoj in ga kot za šalo strese vase. “Motim? Opažam, da me moški vselej slačijo v mislih, ni pa jih dovolj v hlačah, da bi pristopili in gospodično povabili, bodiva direktna, na mesen,” za trenutek omolkne, “obrok. Ste gospod morda pričakovali kakšno drugo besedo?” zajedljivo pripomni in nadaljuje, “Veš zadnje čase sem prav razočaran nad tem, kam drvi družba… ni pristnosti, prvinskosti, zavira se nagone… Veš tudi dober seks izgleda kot obrok, začne se s predjedjo,” na hitro zaključi, pograbi mojo roko in priseljen sem ji slediti. Stopava v notranjost lokala, proti tabli WC. Odvleče me skozi vrata nad katerimi je piktogram v krilu, srce mi divje razbija kar opazi tudi ona. Pritisne me ob steno in jezik potisne naravnost v mojo oralno votlino. Z levo roko položim na pult z vgrajenimi lijaki, desnica pa se oprime podajalnika brisačk. Artikulacijska organa poplesujeta in med njima se plete nekakšna energetska vez, nakar se dama umakne. “Ogledoval si si moje čevlje,” izusti medtem, ko me zgrabi za ovratnik in prisili, da sedem na pult. Še preden se zavem imam zadrgo odpeto, hlače pa pri kolenih. Ženska sezuje čeveljce, rob spodnjic mi previdno odmakne z bokov in potisne poltrdega korenjaka tja kjer so bili slabo minutko nazaj pozicionirani prsti. Nasmehne se mi, pomežikne ter prišepne, “boš videl, da nama bo lepo v objemu strasti. Sprosti se in uživaj.” Frekventno drgne petko gor in dol, naprej in nazaj, močneje, hitreje, dokler penis popolnoma ne otrdi. ‘Vzburja me že odkar sem jo zagledal, ampak tole, tole je pa nekaj na kar človek ne pomisli niti v najslajših sanjah. Salonarji z visoko peto, poslovni čevelji, ki pri damah vzbujajo strog priokus,’ razmišljam medtem ko se na mednožnega vojaka pripravlja nova ofenziva. V trenutku začnem izgubljati tla pod nogami in že se počitim kot Italijani, pod vodstvom Cadorne, bežeči, ali raje recimo taktično umikajoči se, do reke Piave. ‘Pričakuj nepričakovano,’ procesiram v mislih, ‘običajno znam z nežnejšim spolom, ampak tale, kakor, da je ne bi bil zapeljal jaz, ampak ona mene.’ Iznenada s privzdignjenim krilom hrbtno sede name. Ritmično prične poskakovati in slišijo se glasni ploski, kakor valovi razburkanega morja udrihajoči po obali. PLOSK! PLOSK! PLOSK! Odmeva v toaletnih prostorih, tempo pa kar naenkrat iz andanteja preko moderata v accelerandu vse do allegra in nazaj. Vzdih postajajo kot četrtinke partiture Straussove Lepe modre Donave in tudi trenje med telesoma se izvaja v tričetrtinskem taktu. Penis prodira vedno globje in globje vse do misteriozne točke imenovane po osmi črki abecede, točke “G”. Vsak naslednji zdrs je zaradi samopodmazovanja vagine lažji. Roki iztegnem preko njenih bokov in z dlanmi jo zgrabim za notranjo stran stegen. Privijam jo vse močneje k sebi, prsti pa se sprehajajo po pristajalni stezi. Glavi imava že čisto skupaj in v ušesih mi odmevajo njeni vzdihi. Dihanje je vse globje, napetost raste in ženski, napeti kakor struni mandoline mahoma zastane dih. Sledi trenutek, morda sekunda ali dve premora, nakar se vse vzdušje v prostoru sprosti. AHHH! AHHH! Prišlo ji je, moten izcedek spremljajoč trzajoči se orgazem poln glasnih vzdihov. V tistem špricnem še sam ne obremenjujoč se z nesnago, ki sva jo pustila za seboj. Prepotena se počasi oblečeva, v meni pa se prebudi dvom, misel na katero zapeljan sploh nisem pomislil, ‘kako bova prišla ven? Naju je kdo slišal?’ Vprašanji polglasno ponovim zapeljivki, ki počasi prihaja k sebi, vendar je nasmešek zaenkrat še edina stvar, ki jo premore. “Ne obremenjuj se, naj si mislijo karkoli, pristnosti tega kar sva doživela sami ne bodo nikoli. Stopiva nazaj na še en viski,” še izdahne in me poljubi na čelo. Primem kljuko, ‘kaj mi je bilo tega treba’. S težkim srcem odprem škripajoča se vrata stranišča ter vedoč, da gre za majhen korak za človeka, a veliko referenco, ki bo dajala mojemu imenu še dolgo svojevrsten prizvok. Znajdeva se v prostoru in vse oči so uprte v naju. “Bongiorno signore” prva pozdravi zamortizirana Italijanka s prijaznim nasmehom, za njeno gesto pa se vsuje odobravajoče ploskanje, le frigidna tercialka, ki meje stranišča najprej ni upala prečkati zaradi živalskega rjovenja, sedaj pa se je ustrašila packarije, se je kremžila in zmrdovala. Plačam viski in pustim zraven še zajetno napitnino, ‘čiščenje ne bo zastonj,’ ter se odpravim novim zmagam naproti.

Punce, dajmo mu napisat kako se igramo s salonarji, kako si popravimo najlonke, kako si pomasiramo gležnje, da si ga bo fant lahko žlajfal. Očitno tipa rajca to naše danglanje s čevlji.

Nisem videl takega odziva,da sta dve strani komentarjev,ker mi ni odprlo spletne,kazalo mi je samo ena stran…

tudi moja,ko nosi stikle,ima skos obute,ce odstrani malo salonar ni prava obutev,te tiscijo itd…je problem v obutvi…nekatere itak pretiravajo v visini petk in so noge preobremenjene

Jaz tudi,obcasno,ko me bolijo stopala,danglam-binglam al kako se rece temu noga se spocije,mi je olajsanje.

Nerazumem pa nekatere,ko to pocnejo na javnem mestu ali na tvju,to pa ni lepo,da se vidi stopalo.

🙂 🙂 pa saj to že nekaj časa nekatere tukaj pišemo 🙂

Zakaj ženske to počno, ste že drugi napisali. V skladu z bontonom pa to seveda ni. Še posebno ne poleti, ko se noge v salonarjih tudi malo potijo. Razumem, da paše čevelj malo sezuti, razmigati gleženj in stopalo, nogo malo “prezračiti”, dati po možnosti rahlo zatečeno nogo iz čevlja… To je vse razumljivo. Ampak enako razumljivo je pa tudi, da ljudje, ki v restavraciji, lokalu ali pisarni sedijo zraven vas, NE želijo videti in vonjati vaših utesnjenih, zatečenih, bolečih ter potnih stopal, ki so se pred tem ne vem koliko časa “kuhala” v vaših čevljih.

Predvsem je pa neprimerno, če si čevelj pod mizo čisto sezujete in vam po možnosti še kam “uide”, da ga morate potem iskati, ali pa kdo drug za omizjem po nesreči brcne ali pohodi, se natakar spotakne obenj ali kaj podobnega. To pač za mizo ne sodi.

Če vaša stopala potrebujejo minuto odmora, imate vedno nekje v bližini na voljo toaletne prostore, kjer si lahko v miru in diskretno razmigate noge, ne da bi s tem opravilom koga motili. Tam lahko diskretno s hladno vodo zmočite papirnato brisačko in si potem na wc-ju, za zaprtimi vrati, za nekaj minut vanjo ovijete bolečo in otečeno nogo ter na ta način sprostite napetost.

Kot tik ali pa kot flirt je pa zadeva taka kot recimo igranje z lasmi. Nekje na zmenku v dvoje (kjer imate več zasebnosti) ali na plaži zadeva ne bo kaj posebno moteča za ostale. V formalnem okolju ali v restavraciji je pa to neprimerno. Tako igranje s čevlji, kot dotikanje in popravljanje pričeske. Za mizo se tega ne počne, tako kot tudi ne med resnim pogovorom, na sestanku, v formalnem okolju.

Imas prav,nekatere prav obesijo tisti salonar na konico prstov,meni je  to neukusno ni diskretno,sploh na kakem javnem mestu ali na tvju