…bi vi reagirali?

Ne vem, če je mogoče, da ima neko razmerje nekajletno krizo? No, če je, potem jo midva gotovo imava.

Mož me sploh več ne opazi, ne obnaša se do mene kot do ženske, mi ne da nobenega poklona, ves čas me samo kritizira in najeda, če nekaj ni po njegovem… Za otroka se ne briga, v glavnem se tudi nanj samo zdira, ne pelje ga na igrišče, kolesarit ali kamorkoli…Doma je zelo malo (služba, trening), in še ko je, je večinoma pred TV. Nikoli mi ne reče, da sem lepa, a če nekaj na meni ni 100 %, to takoj pokritizira. Rada bi kaj počela skupaj z njim, kam šla z njim sama – a mu ni. Če že jaz kaj rezerviram, sicer gre, a sam nikoli ne da pobude. Jaz si pa tako zelo želim, da bi me povabil na kakšno večerjo, tako sam od sebe, ker bi si tega zaželel…

Doma za večino stvari poskrbim jaz, vsak dan kosilo, vse pospravljeno in porihtano, pa mi reče, da kuham tako samo zaradi otroka (kljub temu da kosilo jemo vsi). Za otroka in dom skrbim večinoma sama, a njemu je to premalo. Ko se po celem dnevu zvečer vsedem k njemu pred televizijo, mi mirne duše (čeprav je on, odkar je doma, na kavču) reče, če si ne bom šla ščistit avta. Halo, ob devetih zvečer?

… V soboto je sin od prijatelja dobil karte za nogometno tekmo. Cel dan se je otrok tekme veselil, zvečer, ko pa je trebalo iti, mu je mož to prepovedal. Zakaj? On je rekel, da ne rabi razloga za to. Meni se ni zdelo prav, da otroku nekaj prepoveva brez razloga, še posebej ne, ker mu prej dopoldne, ko je otrok dobil karte, ni rekel, da ne sme ali ne more iti. In tako sem ga na tekmo peljala jaz, čeprav sem bila na stadionu edina mamica z otrokom. Sva pa srečala veliiiiko znancev, ki so na tekmo pripeljali svoje sinove… In po tekmi sva šla še na lepinjo (sama). Parkrat sem poklicala moža, a mi ni dvignil telefona. In ko sva sedela v oštariji, me je poklical nazaj. Vprašala sem ga, če prineseva lepinjo tudi njemu, pa me je nahrulil, naj prideva domov, zakaj sva šla na lepinjo, ko imamo doma hrano…

Naj pripomnim, da denar (zaenkrat še) meni res ni problem, vsaj takšen, da bi morala gledati na par evrov, ne.

In ko sva prišla domov, se z nama ni več pogovarjal. Sin ga je nekaj vprašal, pa mu ni odgovoril, mene je ignoriral cel večer, včeraj pa je zjutraj nekam šel in prišel šele ponoči domov.

Zdaj pa sprašujem vas, ki ste pametnejši (ker več glav več ve), če imate kakšen nasvet, kako naj reagiram, kako se možu postavijo meje. Takšnega obnašanja ne morem dovoliti – da nekam gre, ne pove ne kam, ne kdaj se vrne… In se kot nedorasel otrok kuja, če nekaj ni po njegovem.

Hvala vsem za odgovore!

Če nebi vedela, bi mislila, da sem pisala jaz. Imam namreč enega takšnega doma.
Svetovati – nimam kaj. Jaz samo vem, da mi zanj dol visi in ko najdem primernega zase, bom ga srala po svoje (no, pri naju je posredi še bila prevara z njegove strani – aja, saj do sexa še nista prišla s tisto frčafelo). Skratka – ne kuhaj mu, ne peri mu – naj se briga sam zase. Očitno smo bile preveč vljudne, samoumevne … zdaj pa se naj potrudijo za nas, ali pa se bodo drugi. Moških je ogromno.

Razmerje ima lahko krizo do konca življenja, če to oba dovoljujeta. Problem je v tebi, ker si vajena tako slabega odnosa in ne vidiš, ne verjameš, da si zaslužiš več, zato tudi tega ne znaš doseč. Zakaj ponavljaš eno in isto stvar 100x, če vidiš da ni željenega rezultata?

Seveda je drugi del problema tudi v njemu, ker ne vidi, da si ti vredna več ampak to mu moraš ti šele pokazat. Po drugi strani pa je tudi on vreden več, kot to, da ga strežeš kot otroka. Obravnavaj ga kot odraslega.

kle pa vidim potencial za Sadnega

omislite si ljubimce

Kako q…ac naj to počne, ko pa take “otroške” zganja?
Ker je on oče, mož mu ni treba povedat razloga, in hrano imajo doma…itd itd Kje je tu kakšno spoštovanje, ki naj bi ga kot odrasli imel za svojo družino?

Marko ti si res en patron….. 🙂

Ja prav, potem pa ga naj še naprej obravnava kot otroka. Ccc. 🙂

Odidi.. ne bo se spremenil… zaslužiš si pohvalo, ljubezen, spoštovanje…

Meni se pa ob takih zgodbah pojavlja vprašanje, le kaj si počela do zdaj? Če doma postoriš vse sama, kdaj si to “prevzela” in zakaj? Če dovoliš, da te nahruli, kdaj se je to začelo in zakaj si mu to dovolila. Kako se ti lahko sploh dogaja, da ti očita, da kosilo kuhaš itak le za otroka??? Če bi meni to enkrat rekel, bi naslednjič ostal brez kosila. Ali pa bi dobil enolončnico z ultra pekočim čilijem. Ali pa odvajalom.

Skratka – če mu dovoliš, da potem s tabo, bo to pač počel … V osnovi pa pometa, zato ker si mu to dovolila…

Ne vem, no. To “stanje” ni nastalo čez noč. In vkončni fazi se ti niti ne pritožuješ nad stanjem, ampak nad tem, da on tvojega dela ne ceni. Vendar po mojem mnenju problem ni (zgolj) to, da tvojega dela ne ceni, temveč stanje, ki si ga (žal sama) ustvarila ali dovolila…

Ženske delate napako, ker silite v dedca, ko je v krizi.
Ker smo preprosta bitja, prej ali slej sami povemo kaj in kako.
Bolj kot vrtate manj izveste!!

Ja, nekateri moški so prav rekorderji po molčanju, ko so v krizi. :)))

Razmerje ima lahko krizo do konca življenja, če to oba dovoljujeta. [/quote]Ja žal je to res. Zgleda, da bi ti rada imela (klasično) družino, on pa se tega zaveda in potiska svojo apatijo in že skoraj hudobijo do skrajnosti. Ponavadi je sicer tako, da je v zvezi en mehkješi in bolj popustljiv, samo tu pri vaju gre za nekaj drugega. Vidva nista skupaj, ker bi se imela rada, ampak zato, ker je pač vse skupaj še vseeno malo boljše kot nič. Mislim da ti njega že davno več nimaš rada in tudi on te nima. Mogoče se bo malo zdramil, če mu boš dala vedeti, da ga boš pustila, samo to moraš misliti resno in potem tudi izvesti. To je edina možnost, če ne bi rada imela te krize pač do konca življenja.. ki je lastna toliko in toliko slovenskim družinam.

A to sprašuješ za otroka ali za odraslega partnerja ?
Vsaj tako razmišljaš, kot da imaš ob sebi otroka, ki ga je treba le dobro vzgojiti. Gre se za to, da meje postavljamo otroku, ne pa odraslemu.
Odraslim ne postavljamo mej, ampak jih skušamo razumeti ter z njimi vzpostaviti enakovreden dialog. Njegovo obnašanje je zato tipično za nekoga, ki se počuti odrinjenega in neupoštevanega. S tem, ko te vpraša, če ne boš šla očistit avta, ti hoče povedati, da se počuti manjvrednega, kot pa neka stvar. Ignorira tebe, tako kot on čuti, da ti ignoriraš njega, ker od njega le nekaj pričakuješ. Predvsem to, da se bo obnašal tako, kot ti meniš, da je prav.

Hvala lepa vsem, ki ste si vzeli čas in mi odgovorili.

Vsak odgovor posebej cenim in vsak se mi zdi pravilen – edino še vedno ne vem, kako…

Vem, da sem skozi nekajletni odnos dovoljevala marsikaj. Vem, da sem se že od začetka počutila v tem odnosu manjvredna, in da so to moji lastni kompleksi, ki mi jih je partner pač še dodatno pomagal nabijati…

In res je, da od začetka ni bilo takšno stanje. Delo sva si delila, čeprav je glavnina bila na meni, a vse ne. Potem, ko sem rodila in bila eno leto doma, se je nekako pričakovalo od mene, da bo vse porihtano, ko pride iz službe, da bom za otroka skrbela jaz, ker sem pač doma… Vem, vem, premalo samospoštovanja sem imela, da bi si sploh upala zahtevati kaj drugega… Pa tudi če sem se hotela pogovoriti, povedati, da sem utrujena, osamljena, da se počutim prevarano (v smislu, da sem za vse sama), sem naletela na gluha ušesa. Sčasoma se je vse bolj spravljal na otroka in najini prepiri so se vedno vrteli okrog tega, ker sem se kot mama čutila dolžna otroka zaščititi!!!

Nisem pozabila nanj, nisem ga odrivala, pač pa je on vse bolj odrival naju z otrokom. Nikakor se ni vključeval v igro, v nič. Neštetokrat sem ga prosila, naj si vsaj 15 minut dnevno vzame časa za otroka!!! Halo, prositi moraš očeta za 15 minut – pa si ga je mogoče vzel prvi ali drugi dan, potem pa spet vse po starem… Doma se ni nikoli smejal, pač pa vedno zdiral in drl za vsako malenkost… In če sva se z otrokom igrala in zabavala, ga je to neskončno jezilo. Prosila sem ga, naj se nama pridruži, a je imel nešteto izgovorov…

Vem, vem, sama sem zabredla, sama se moram rešiti iz te črne luknje. Saj vem. Prosila sem samo za nasvet, če mogoče kdo ve, kako. Ker eno je imeti rad nekoga, si želeti biti z njim in ob njem, biti ponosen nanj, se rad kazati z njim v družbi, iti z njim na konec sveta…, drugo pa je, ko te iz dneva v dan ponižuje, zasmehuje, kritizira… in isto počne otroku. In tako vendarle mora nekega dne zdrava pamet prevladati nad čustvi… Če že ne zaradi sebe, vsaj zaradi otroka…

Hvala še enkrat vsem!

Pozdravljena!

Sicer mi je hudo, ko berem kar si napisala in kar jaz vidim je to, da se ne cenis dovolj. Stanje oz odnos v katerem si, je bolje, kot ce bi bila sama in sprejemas mozevo grdo obnasanje, ker..je pac tako bolje..od.. (ne vem cesa…da si sama najbrz)..
Najbrz sta za stanje kriva oba..dobila sem obcutek, da ga imas sicer rada..ampak ne tako zelo, da bi naredila ‘bum’, da razresis vajin oz vas odnos in se pogovoris. To, da vama manjka komunikacija, je pa ze dejstvo.
pa ne bom govorila kaj naredi, ker je skoda besed. Ce do sedaj nisi nic…ne vem..se mi zdi, da bolj isces neko potrdilo tu.. mogoce zase, da nisi kriva, da nisi ti ‘bad guy’, da..ne vem..ne mores nic?..
Skratka…kje je otrok? otrok odrasca v totalno bedni druzini. Za oceta ima kretena, za mamo pa nekoga, ki…ne vem, ker te ne poznam.. Govorim ti iz izkusenj.. sama sem odrascala v druzini, kjer je bil oce totalno pasiven, nedruzinski, vse kar je bilo narejeno, je bilo narobe, vsega je bila kriva mama ali jaz (povecini jaz),..on pa je zivel v nekem svojem svetu, kakor mi je pasalo. da ne omenjam, da je menjaval ljubice, kakor jih je le lahko.. ne vem kako sta vidva tu..pa niti ni vazno.. Bolj je problem v tem, da otrok to vse srka, kot goba in najbrz misli oz bo kmalu zacel mislit, da je on kriv ali pa da te mora zascitit.. Ne vem kaj se mu plete po glavi, niti koliko je star, ampak otroci vedo, da nekaj ne stima..in tud slisijo in vidijo veliko.
Mogoce bi si morala vzeti malo casa zase in premislit kaj bi rada, kaj si zelis in kaj lahko naredis (ce zelis kaj)? mogoce bos potem lazje razmislala in kaj naredila. Lepo bi bilo, ce bi kaj spremenila..ce tako cutis..

lp

Aja..pa se to.. Ne misli, d aotrok ‘mora’ imeti oceta in bla bla bla.. pa kaj se.. veliko bolje bi mu mogoce bilo, ce bi bila sama.. najbrz..spet ne vem kaksen je..

Sedaj sem prebrala tvoje zadnje sporocilo..
najprej moras naredit nekaj na seb, da bos dojela, da si zasluzis kaj boljsega, ti in otrok..

veliko srece ti zelim! ..in volje!

lp

pod črto:
imaš to in tako kot ti je pisano “na kožo”. (OK – razen, če te niso prodali v zakon)
Trapa kot si, si pač mislila, da je ON “ta” za tebe, ko si se zacopala, zanosila …
Imaš pač slabo “karmo” in ne prepoznaš tipov s katerimi bi lahko živela v smislu svojih sanj.
amak tak je tudi vsak kamen

V tem primeru je edino trapec on! Nihče drug.
En velik vase zagledan bebec, ki ni zmožen čustvene povezanosti z žensko, pa ne samo s to, z nobeno.
On bi podobno kot ti le jo pobožal po vratu / rami / bedru, v gozdičku ob cesti in je brez vtikanja njo na havbi….
In tu se vajin svet konča kar zadeva ženske…… :/
Baba z otrokom je pa čista neznanka, nepotrebna sitnost v življenju…. 🙁

Po Ruglju: pezdetki, zasilni oplojevalci… nič več od tega, žal za življenje v partnerstvu neuporabni.

Ja in kaj hodi po glavi ženski, ki ima otroka s takim???

Po glavi ji hodi to kar avtorica toži, da sedaj pogrešaVse to ji je nekoč dajal, nudil zato si je tudi (za)želela otroka z njim. Potem se je pa plošča obrnila, ker on želi bit “pravi moški” in ne počet stvari, ki jih je nekoč glumil z namenom, da jo je dobil na limance in sebi olajšal “pritisk v glavi”
Verjetno je nekje slišal, da take stvari počnejo le copatarji in sedaj koštrun bleja dalje brez, da bi razmišljal s svojo glavo, da bi poslušal kaj mu ona govori.

Ne, temveč si ta tip družine ni nikoli želel. Taki, kot si ti, so ga prepričali, “dobronamerno”, da je družina nekaj, kar mora imeti, d abo normalen in vreden. Ker je šibkega značaja, je popustil mnenju okolice.

…je bil pa dovolj hinavski, da jo je speljal na tanek led… in sedaj bo “pogumno” pustil da potonejo (tudi nič krivi otroci)….
To je pravi moški trdobučen in nepopustljiv tudi ko so v igri mlada nič kriva otroška bitja….. 🙁 🙁

Takim ti ploskaš Pajki? Da te ni sram!!!

V tem primeru je edino trapec on! Nihče drug.
En velik vase zagledan bebec, ki ni zmožen čustvene povezanosti z žensko, pa ne samo s to, z nobeno.
On bi podobno kot ti le jo pobožal po vratu / rami / bedru, v gozdičku ob cesti in je brez vtikanja njo na havbi….
In tu se vajin svet konča kar zadeva ženske…… :/
Baba z otrokom je pa čista neznanka, nepotrebna sitnost v življenju…. 🙁

Po Ruglju: pezdetki, zasilni oplojevalci… nič več od tega, žal za življenje v partnerstvu neuporabni.[/quote]
a je bil Rugelj samo 4x poročen / v zvezi ali celo večkrat ☺

Kaj pa se je potem zgodilo s tistim, ki stoji ženski ob strani ves čas, ki jo ljubi ves čas? to potem po tvoji teoriji sploh ne obstaja, ker to je le družbeno prepričanje? Kaj pa, če je on v tem srečen? Je še vedno le družbeno prepričanje? :))

V tem primeru je edino trapec on! Nihče drug.
En velik vase zagledan bebec, ki ni zmožen čustvene povezanosti z žensko, pa ne samo s to, z nobeno.
On bi podobno kot ti le jo pobožal po vratu / rami / bedru, v gozdičku ob cesti in je brez vtikanja njo na havbi….
In tu se vajin svet konča kar zadeva ženske…… :/
Baba z otrokom je pa čista neznanka, nepotrebna sitnost v življenju…. 🙁

Po Ruglju: pezdetki, zasilni oplojevalci… nič več od tega, žal za življenje v partnerstvu neuporabni.[/quote]
a je bil Rugelj samo 4x poročen / v zvezi ali celo večkrat ☺[/quote]Malo si pozen s tem vprašanjem ali pa zgoden, kakor se vzame 😉
On je že na oni strani reke, če ga srečaš nekoč pa ga takrat vprašaj 😉