Bi obdržale psihično/fizično prizadetega otroka?
Jaz pa bi za razliko od večine otroka obdržala. Čeprav ne morem 100% trdit, ker ne vem kaj bi se takrat dogajalo v moji glavi.
Me pa zanima, kaj bi ve storile, če bi otrok nastal prizadet ob porodu ali pa kmalu po njem. Bi takrat tudi pomislile na to, da bi bilo boljše, če ga ni?
Hmm.. dala si primer, ko se par ponesreci in je eden od njiju posledicno prizadet. Kaj pa, ce ima tak par ze prizadetega otroka? Kaj se potem zgodi, ce v nesreci tudi umreta? Potem dajo otroka v neko psihiatricno bolnico, dom za ostarele ali kaj podobnega, kjer.. ni ravno idealno okolje zanj, se ti ne zdi? Odlocitev za otroka to pomeni skrb zanj do tvoje smrti, pa tudi po njej po skrb zanj padla na rame nekoga drugega, za katerega ne ves, kako bo ravnal z njim. Seveda lahko verjames v svoje dolgo in zdravo zivljenje, da bos vedno polna moci in prijaznih ljudi okoli tebe, ki te bojo vzpodbujali na vsakem koraku in ti bo uspelo svojo druzino osrecit kot se le da.
Pravim ti le, da razmisli o svojih besedah, ce je res najboljse za otroka, da se ti odreces svojemu zivljenju, da podaris njemu nekaj, kar je zivljenju komaj podobno.
Nisem zagovornica splava v tem primeru, pa tudi za nasprotno stran ne. Vsak najboljse ve, ce se je pripravljen spopasti s tem, tezko pa je vedeti, kako bi se znasel v taki situaciji in ce bi in kako, zagotovil sebi IN otroku, ce bi ga obdrzal, kar se da polno in zadovoljno zivljenje.
Hvala vsem za vaša mnenja. Različni ljudje različno razmišljamo. Tako kot marsikatera ženska ne bi naredila splava za noben denar (tudi, če za otroka ne more skrbet), tako druga razmišlja drugače.
Odločitev za bolnega otroka je tudi odločitev posameznika in nikogar zaradi takšne odločitve ne bi smeli obsojati.
Se mi zdi primerjava s Hitlerjem skrajno žaljiva.
Govorimo o splavu do 20 tedna nosečnosti in aminocinteza JE zanesljiva.
Manjše ostale anomalije se ne morejo primerjati z Downovim sindromom.
In seveda, če bi se mi rodil tak otrok, bi ga ljubil in naredil vse za njega, tudi če bi se prej pred 20 tednom nosečnosti, če bi vedel za sindrom, raje odločil za prekinitev nosečnosti.
Žaljiva? In AC zanesljiv? Kako je potem mogoče, da se otrok, ki bi se moral roditi z DS rodi normalen?
In ko bi naša družba drugače sprejemela drugačne (jim dovolila živeti in jih sprejemala kot del normalnega , običajnega), potem tudi starši teh otrok ne bi bili tako zaskrbljeni. In v dom se vtaknejo tudi normalni, malo moteči otroci, in tudi oni, ki so izgubili starše v kaki nesreči. Žal ta naša človeška družba postaja vse manj človeška, poštena je vsaj toliko, da zavne otroka, ki ga ne želi sprejeti.
lp
zanima me, če si si prebrala vse argumente, zakaj ljudje ne bi donosili takega otroka (npr. od petersa)… ne moreš ljudi, ki ne razmišljajo podobno kot ti in ki svoje izjave argumentirajo, označiti da razmišljajo kot hitler…
se strinjam da je težka odločitev, in težko se je postavit ‘na suho’ v tako vlogo. vendar tudi ko samo razmišljaš, se ti odpira zelo veliko vprašanj.
kdo bo skrbel za tega otroka, ko mene ne bo več, ker ne bo nikoli samostojen?
pomisli na bratce in sestrice prizadetega otroka, ki so zapostavljeni pri skrbi za prizadetega otroka….
itd itd…
me resnično zanima kakšni so tvoji odgovori in razmišljanja na ta vprašanja??
Argumenti so takšni, kakršni so. In argumente in pogoje za človeka vredno življenje postavlja družba, ki sebe imenuje za normalno. Če pa bi starši vedeli, da jim bo družba stala ob strani, potem bi bil odveč njihov strah, njihova skrb. Z pregledom kakršen je AC je družba omogočila , da se ne rodijo tisti, ki po njenem mnenju niso sposobni živeti. Pa, če jih pogledate, živijo čisto lahko in spodobno, in predvsem, radi živijo, ljubijo, čutijo, skratka so.
In kaj in kako razmišljamo in se odločamo, ali bolje rečeno, pustimo, da se starši odločijo, ker smo jim to možnost dali, drugače, kot hitler. Danes lahko splavimo otroke z DS, jutri nam bo medicina omogočila splaviti še kako drugače prizadeto bitje, in čez čas se bodo rojevali ali še bolje, bili spočeti le zdravi in krepki in sposobni. Sprašujem se, ali to življenje v telesu ženske ni življenje, in svoje misli navezujem na evtanazijo, ki jo ne sprejemamo. Kakšna pa je razlika med človekom, ki je bolan na smrt in preživi zgolj in samo zaradi medicine, medtem, ko je njegovo telo staro, iztrošeno. Tu pač ne upoštevamo njegove volje in želje po smrti, ampak storimo vse, da ga ohranimo, še več delamo proti njemu samemu. Torej imamo dvojna merila, dvojno moralo, vsi mi, ne le oni. ki so se tako odločili.
Splaviti ali ne, je težka odločitev, in tu so na boljšem vsi tisti, ki so se odločili za splav že danes, kajti takrat, če se jim bo kaj takšnega dogodilo,ne bodo preveč prizadeti, ker bodo pripravljeni na to, in odločili so se po svojih možnost in sposobnostih, in njihova odločitev se mi zdi pravilna, saj priznajo, da niso sposobni za vzgojo tega bitja in je torej dobro, da se takšno bitje ne rodi, kajti prizadeti bi bili oboji. Oni, ki se bodo odločali takrat, oni pa bodo šli skozi hude travmen, in ja, nikakor jim ne bo težko., ko bodo tehtali takrat, ko se bodo morali odločiti na hitro.
In Damijan, možganska krvavitev ob porodu je veliko hujša, kot DS, ta naredi otroka resnično popolnoma odvisenga.
Argument, kdo bo skrbel zanj, bi odpadel, če bi za njih poskrbela družbo, spodobno in odgovorno. Ne vem, zakaj bi bili bratje in sestre v takšni družini prikrajšani, saj jih skrb za novorojenca vedno prikrajša, in prikrajša jih tudi kakšen drugačen otrok, denimo težko prilagodljiv , razdražljiv orok.
To je moje razmišljanje, nisem ne za ne proti, naj se vsak odloči po svoji volji in vesti in ne obsojam in ne presojam, le ostroci z DS in vsi, ki so drugačni, tudi ko odrastejo ostanejo zvesti sebi.
lp
če si sam zdrav in sposoben pol ni problema to.
če pa si sam bolan pol pa nimaš s takim otrokom kaj početi.
sicer se danes že pred porodom da ugotoviti v veliko primerih ali bo otrok prizadet ali ne in če veš da bo prizadet pol nardiš splav pa je .
kaj češ reveža na svet pripravljat, vsak ki to želi otroku je zame nenormalen, da ne govorim kok to staršem zagreni življenje.
Za ETO !
tI IMAŠ precej zgrešene predstave o vsem skupaj.
Kot prvo praviš da naj se družba ne vtika v to kaj in kako boš ti naredila z
otrokom kateri se bo rodil bolan, potem pa praviš da od te iste družbe pričakuješ pomoč za sicer tvojega bolnega otroka. To pač ne gre skuipaj. Če si se ti odločila da boš imela bolnega otroka- in da bo jasno, zagovarjam SVOBODNO odločitev vsakega posameznika za svojega otroka- potem si prevzelča odgovornost za tega otroka takšnega kot bo.Zato potem nikar ne pričakuj od te družbe ki jo ti ocenjuješ za hitlerjansko in ne vem kaj še vse, da bo skrbela za tvojega bolnega otroka. Jaz kot del te družbe za njega nisem pripravljen skrbeti niti kaj drugega, ker imam ali bi lahko imel dovolj svojih problemov-kot vsak drug državljan- ne pa da bomo prevzemali še skrb ZA TVOJO SVOBODNO ODLOČITEV ZA BOLNEGA OTROKA!!!.
Treba se je sprijazniti z dejstvom da družba živi od dela zdravih in sposobnih ljudi, bolni pa so žal samo breme .To ke realno in življensko dejstvo in ne moreš od družbe ali države pričakovati da bo skrbela za vse. Saj ni denarja za marsikaj drugega ne pa še za to !A sedaj bomo namerno na svet pripravljali bolne pa uboge otroke-? ja kdo bo pa delal za njih če bomo vsi bolni !?
Misliš da bo američlanm zate delal al kaj??
Eno so pobožne želje drugo pa realnost. In ne kvasi bedarij o neki idealni druži pa ne vem kaj še vse, ker tega ni. jaz bi tudi marsikaj želel pa ni možnosti za to in m na kraj pameti ne pade da bi na svet pripravljal bolnega otroka- zame je vsak zmešan ki to nardi.
No svetilnik tole je bilo pa direkt. In jaz se popolnoma strinjam s tabo. Sicer bi pa še na veliko stvari morali tako gledati. Npr. tudi na družine, ki imajo po pet ali več otrok in na podlagi tega prejemajo socialno pomoč, ker so ubogi revčki, oba brezposelna, otroci ko cigani, goli, bosi, umazani in lačni. In za te otroke skrbimo mi, ki delamo! Res ne vem, a ti ljudje še nikoli niso slišali za kontacepcijo? Jaz vem, da si ne bi mogla privoščit več kot dveh otrok in mi niti na pamet ne pride, da bi jih več imela. Zdrava pamet?
Torej podobno kot, če se odločiš za rojstvo bolnega otroka. Ampak tudi to je svobodna odločitev. Vsak, ki je pripravljen žrtvovati svoje življenje za to, da bo vse življenje skrbel za bolnega otroka, ki ne bo nikoli sposoben skrbeti sam zase in vsak, ki je tudi finančno sposoben, ga lahko ima. To je odločitev posameznika. Po drugi strani pa: kaj pa, če pred rojstvom ne vemo, da bo naš otrok bolan? Se vse skupaj zagotovo obrne, ker časa zavrteti nazaj pa ni mogoče.
Točno tako, imam kolega ki ima že 6 otrok!!!, je verski fanatik in pravi da jih bo imel 12 ali koliko je bilo že nekih svetnikov in imena jim je dal peter pavel itd…sedaj ne vem kaj bo sicer naredil če bo kaka punca “odveč” in fantek premalo, toda dejstvo je da so zdravniki že pred 4 im porodom rekli da ima njegova ženska neke probleme in da je dobro če več ne rodi. Pa je meni rekel, briga me bom pa drugo dobil jaz čem 12 otrok, poleg tega pa pravi da je to super ker dobi toliko doklad in raznoraznih pomoči, kot če bi tri mesece delal v službi !?? pa še dohodnina itd. groza.
halo !!! in jaz za take delam al kaj!?
tale država bo res morala malo skrčiti tele socialne pravice za določene stvari .
povedano še bolj direktno in po domače: on bo fukal jaz bom pa zanjga delal.
hvala lepa za tako državo. pobrat vse pravice tem družinam.
sej zato se ciganje sam na socialno obešajo pa fukajo, ker se delat ne splača.
enako je v afriki vsak ima po 10 otrok, dela nihče nič, vsi nagi pa lačni pol pa umirajo .treba bi bjih bilo sterilizirati če sami nimajo pameti.
Tako sem mislila, čeprav sem lepše povedala :-)))
Tudi jaz poznam družino, ki jih ima že 9!!! in jih tudi delajo 12 (toliko je bilo apostolov pri zadnji večerji)….haloooo….in ja dejansko se da z denarjem, ki ga država daje takim “revčkom”, blazno udobno živeti. Da ne omenjamo, da ti otroci dobivajo najvišje štipendije.
In največja fora je ta, da ljudje, ki so finančno dovolj sposobni za 10 otrok, imajo enega ali dva, revčki brez služb in izobrazbe, jih pa štepajo ko nogavice! Sicer je pa to že druga tema in malo plavava v druge vode.
Tamara, postavila si občutljivo vprašanje. Rada,bi vedela, če bi se odločila da obdržim prizadetega otroka, hkrati pa odgovarjaš, da bi sama abortirala, ker tak otrok nima prav nič od življenja. Tema, ti je dobro odgovorila, da je to neumno vprašanje,ker dokler nisi na tem ne veš kako boš odreagiral.
Vsi odgovori so tako površni, klišejski. Izpostavila si DS, hkrati pa vsi posti kažejo, da se vam prav malo sanja kaj DS sploh je.
Kaj naj pomeni trditev, da so to srečni otroci oz. odrasli? Srečni so tako kot mi, a tudi oni imajo svoje slabe dneve, še kako dobro poznajo občutek žalosti, jok, bes.
In na drugi strani trditve, da taki otroci nimajo nič od življenja? Saj niso rastline! Tudi ČUTIJO!
Dalje berem, da bi se marsikdo odločil za splav, da bi prihranil trpljenje otroku. Še s pepelom se posujmo!
Upam, da je čimmanj takih mojc, ki bi kar odredile komu naj se tak otrok rodi, ostalim pa želele zdrave punčke.
Kot sem že na začetku rekla je to preobčutljiva tema za kratek odgovor: DA ali NE abortus.
LP
Svetilnik, te je malo zaneslo?
Glede odločitve ….
Žal zadeve niso tako enostavne, predvsem za ženske ne (in to je Ženski čvek). Če verjameš, da je bitje ob spočetju že živeči otrok, potem se je kot nosečnici divje težko odločiti, da bo svojega otroka zavrnila, neglede na to, kakšen je. Če gledaš na to tako, da se življenje otroka začne šele ob rojstvu, potem je nekoliko lažje. Tukaj gre za globoka čustva in prepričanja, ki so moškim pogosto (na srečo?) prihranjena.
Glede velikih družin …
Že res, da dobivajo državno podporo, ampak starši velikih družin vzdržujejo otroke, ki bodo nekoč tudi tebi služili penzijo oz. plačevali davke državi, v kateri ti živiš. Mislim, da bi država vsakemu, ki si želi imeti veliko otrok, to morala omogočiti. To je (bi moral biti) glavni interes vsake države.
Forum je zaprt za komentiranje.