Zadnje čase opažam, da besedica “rabim” kar nadomešča besedico “potrebujem”. A sem samo iz slovnice ali prav opažam napačno uporabo besedice “rabim”? Ne bi dvomila, če ne bi vedno pogosteje slišala to napačno uporabo tudi po tv. Kdaj se uporablja ena in kdaj druga?

Kateri stavek je pravi. Prvi? Drugi? Ali oba?

Jaz ne rabim v mesto.
Ni mi potrebno v mesto.

Čisto so me zmedli s uveljavo besedice “rabim”, saj ko sem še redno hodila k slovnici, ni imela tega pomena…:))))

ni ti potrebno…iti v mesto.
Namreč rabiš tisto, kar imaš, potrebuješ pa tisto, česar nimaš – vsaj za stvari tako velja.

ma… to je že staro.
ista zadeva, kot moči-morati

sem mogel iti v šolo… brrr… me strese, ko vidim.

Takšne rabe glagola “rabim” in “ne rabim” se spomnim še iz študenta in je tudi narečno pogojena. Očitno se narečje prebija tudi v zborno rabo.
Me enkrat ena Primorka na vlaku vpraša, če upam sedet… Saj vem, da so slovenski vlaki zrukani, ampak vsesti se pa še upam, no 🙂

Jaz pa nikoli ne vem kdaj se uporablja beseda znam vem:(
A mi lahko kera razloži?

znaš nekaj
-narediti
-povedati

skratka obvladaš neko veščino in to lahko drugim tudi po/dokažeš

Če pa nekaj veš, pa pomeni, da imaš o neki stvari informacije.
Recimo
Veš, da se krava molze, niti slučajno pa je ne znaš tudi sama pomolzti.

znamvem… si pa iz prekmurja, kajne?

🙂

No, jaz ki absolutne ne znam slovnice, pa mi razložite kakšna je potem razlika med rabim in potrebujem???

ALi moči in morati?????

Ker tole ne kapiram: (smeško, ki zardeva): Namreč rabiš tisto, kar imaš, potrebuješ pa tisto, česar nimaš – vsaj za stvari tako velja.

Torej, za mal bolj glupo razlago pliiiiiisssss.

potrebujem moko, da bi spekla kruh, ko jo kupim, jo imam, in potem jo rabim, ko mesim testo..

moči-morati

moči: “Jaz morem”, “sem mogla”

pomeni, da si (bil) sposoben nekaj narediti

morati: “Jaz moram” pa pomeni, da ni važno, ali si sposoben, ali nisi sposoben tisto narediti, narejeno mora biti 🙂

Če rabim (sopomenka je uporabljam) svinčnik, ga moram potem ošilit. Ker se je izrabil. Če pa svinčnik potrebujem, ga pa moram najprej kupit.
če ti rečem, da je stvar rabljena, potem brez problema razumeš, da jo je nekdo že prej uporabljal, ne?

“jaz ne rabim v mesto” je zgrešeno, ker je to stavek v narečju. mislim, da se ne da stavka tako poenostaviti, ampak je treba reči – meni ni treba hoditi v mesto ali ni se mi treba peljati v mesto.

No, potem pa imam prav, da se ta besedica velikokrat napačno uporablja. Pikec, točno tako tudi jaz razumem razliko:))))

Haval, hvala!

za mirijam, če smem:
možki so moŠki
kahlje so kahle

Pa sem se naučila nekaj novega – hvala. Tista z moko je res dobra za zapomnit.

Hvala!!

Sam še zapomnit si bo treba. 😉

Beseda RABIM se v napačnih primerih uporablja v slovenščini predvsem tam, kjer je bil nekoč vpliv nemškega jezika. Tam uporabljajo besedno zvezo “Ich brauche …” tudi za razne glagolske oblike, ki v slovenščini niso pravilne.

Potrebujem, rabim – oboje se lahko pogovorno uporablja za stvari (potrebujem/rabim moko za kruh), nikakor pa za dejanja (glagole). “Ne rabim iti v mesto” je slovnična grozljivka (Ich brauhe nicht in der Stadt zu gehen). Sicer pa je knjižno tudi za stvari pravilneje POTREBUJEM.

Sicer je glavni (knjižni) pomen besede RABIM v smislu “uporabljati” (Aspirin se rabi (uporablja) proti glavobolu) in “koristiti” (polomljena lopata mi ne rabi več).

potrebováti -újem nedov. (á u)

1. biti v stanju, ko mora kaj imeti a) za
zadovoljivo opravljanje določene
dejavnosti: potrebovati denar, potrdilo;
za pisanje potrebuje papir in pero; kraj
potrebuje novo šolsko poslopje; nakupil
je vse, kar potrebuje za šolo /
potreboval je precej časa, da je stvar
dokončal porabil; pri hoji ne potrebuje
več palice je ne uporablja; do doma
potrebuje dve uri b) za normalno
obstajanje, življenje: rastline potrebujejo
veliko vlage; ima vse, kar potrebuje; on
le malo potrebuje

2. biti v stanju, ko mora kaj dobiti
glede na pomanjkanje česa, okoliščine:
zelo potrebuje novo obleko; kraj že
dolgo potrebuje vodovod / izsušena
zemlja potrebuje dež // zlasti z glagolskim
samostalnikom biti v stanju, ko mora
postati deležen dejanja, stanja, kot ga
določa samostalnik: bolnik potrebuje mir
in počitek / ekspr. ne potrebujem vaše
tolažbe ne maram, ne želim / ekspr.: stroj
potrebuje popravilo je treba popraviti; ta
trditev ne potrebuje pojasnila je jasna,
razumljiva

3. biti v stanju, ko je prisotnost koga
zaželena, koristna: kadar ga potrebuje,
ga pokliče; pravi, da ne potrebuje
nikogar; družina ga zelo potrebuje /
delovna organizacija potrebuje novih
delavcev; vznes. revolucija potrebuje
take može

● ekspr. hiša potrebuje moške roke za
nekatera dela je potreben moški; neustalj.
ne potrebuje priti k vaji ni mu treba

rabíti in rábiti -im nedov. (i á)

1. delati, da kaj opravlja določeno delo,
nalogo in s tem zadovoljuje potrebe
koga; uporabljati: stroj dosti rabijo; plug
je zarjavel, ker se ni rabil / to orodje še
danes rabijo po hribovitih kmetijah; to
zdravilo se že dolgo rabi proti malariji /
pri prevajanju ni smel rabiti slovarja;
dereze se rabijo pri hoji po ledenih
strminah / pšenico rabijo za kruh;
kavčuk se rabi za izolatorje /
lahkomiselno rabiti denar trošiti,
zapravljati; preudarno rabiti naravna
bogastva izkoriščati / videlo se je, da zna
rabiti sekiro delati z njo // delati, da kaj
nastopa v sporočilu: govornik je rabil
same domače besede; ta izraz rabimo le
v strokovnih besedilih; ta zveza se ne
rabi več / vsak ima pravico rabiti svoj
materni jezik imeti za sredstvo
sporazumevanja

2. knjiž. biti koristen, dober pripomoček:
partizani so uničevali vse, kar je rabilo
sovražniku; ti članki so mu rabili pri
sestavljanju knjige; nahrbtnik mu je
dobro rabil / ta knjiga bo rabila njegovim
namenom – koristila, pomagala; to mu je
rabilo za napredovanje, pri
napredovanju // biti uporaben, koristen:
vse je urejeno tako, da bo olimpijski
kompleks rabil tudi kasneje / noge mu
ne rabijo več – ne more več hoditi

3. z oslabljenim pomenom, v zvezi s kot, za
izraža namenskost, kot jo določa
samostalnik: ta del hiše rabijo za
skladišče; lubje te rastline se rabi kot
dišava / kot orožje so jim rabili kiji so
uporabljali kije // z glagolskim
samostalnikom izraža, da je kaj predmet
dejavnosti, ki jo določa samostalnik:
kamen so rabili za obtežitev; stole
rabimo za sedenje; ta ključ se rabi za
odpiranje vhodnih vrat / elipt. te
skodelice rabimo za čaj so za serviranje
čaja

4. pog. potrebovati: za gradnjo hiše bi
rabil še veliko cementa; da bi delo
opravila, rabi čas in prostor; za to pecivo
rabite moko, sladkor in maslo / otroci
rabijo vitaminsko hrano; te rože rabijo
veliko vode / za v šolo rabi novo obleko /
kadar ga rabi, ga pokliče / tovarna rabi
nove delavce

5. zastar., s prislovnim določilom delati,
ravnati: slabo rabiti z ujetniki / grdo
rabijo z jezikom

● pog. posestva nimam za kaj rabiti mi ni
potrebno; bal se je, da bo moral rabiti silo
ravnati s silo; prisiliti koga, da kaj stori;
ekspr. še ne zna rabiti svoje pameti
samostojno misliti; ekspr. zna spretno
rabiti jezik govoriti; pog., ekspr. ničesar ne
rabim od vas ne maram, ne želim; pog.,
ekspr. zdaj se ne da pomagati, drugič pa
pamet rabi ravnaj, misli pametno,
preudarno; pog. dolgo (časa) si rabil, da
si se spomnil nisi se hitro spomnil; žarg.
avtomobil veliko rabi porabi veliko goriva

♦ lingv. pridevnik rabimo, se rabi v stavku
za prilastek ali povedkovo določilo je v
stavku prilastek ali povedkovo določilo

rabíti se in rábiti se navadno s prislovnim
določilom postajati poškodovan,
obrabljati se: pri pisanju se svinčnik
rabi; avtomobilske gume se na slabih
cestah hitro rabijo; tkanina se na
komolcih zelo rabi

rábljen -a -o

1. deležnik od rabiti: pogosto rabljene
besede; splošno rabljeno ime

2. ki se je že uporabljal, uporabil:
kupim rabljen avtomobil; prodaja
rabljenega pohištva / rabljena znamka

”Ne rabim iti v mesto” je slovnična grozljivka (Ich brauhe nicht in der Stadt zu gehen).

– nemško: in DIE Stadt
– rabiti: rabi se radirka, ko z njo radirmao
– mesto: ni mi treba v mesto

Pozdravljeni,
ponovno odpiram temo.
Zanima me kaj je pravilno.

Potrebujes pomoc? Ali Rabis pomoc?

Po moji kmecki logiki bi rekla, da potrebujes me pa vseeno zanima strokovna obrazlozitev.

Pravilno je: potrebuješ pomoč. To, da rabiš pomoč, je pogovorno, verjetno zaradi vpliva tujih jezikov.
Glagol potrebovati ima pomen stanja, da je nekaj treba dobiti glede na pomanjkanje česa ali okoliščine (SSKJ, glagol potrebovati), glagol rabiti pa pomeni, da se nekaj izkorišča, porablja ipd.