Prosim za razlago. Kljub gledanju v Pravopis mi še zdaj ni jasno,zakaj prvega pišemo z veliko in drugega z malo začetnico.
Hvala

Zato, ker Beneška Slovenija kot pokrajina obstaja, Koroške Slovenije pa ni. Imamo pa slovensko in avstrijsko Koroško.

Da bi obstajala kaka taka pokrajina ???

Najvzhodnejša italijanska pokrajina je Friuli–Venezia Giulia v slovenskem prevodu Furlanija–Julijska krajina,

Beneške Slovenije ni.

Beneška Slovenija (italijansko Slavia Veneta [zlàvja vèneta], po novem Slavia Friulana [zlàvja frijulàna], furlansko Sclavanie [sklavanìje]) je zgodovinska pokrajina na meji med Italijo in Slovenijo. Večina ozemlja pripada italijanski deželi Furlanija – Julijska krajina, tri naselja pa so v današnji Sloveniji.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Bene%C5%A1ka_Slovenija

Hm,
V smislu take definicije si lahko v minutki izmislim tudi Koroško Slovenijo. Podobnost je na dlani, Večina Koroške Slovenije leži v Avstriji, pet občin pa v Sloveniji (tja, prosim, nikar ne štejte Slovenj Gradca in kar je vzhodno od njega – to je zgodovinsko Slovenska Štajerska, tudi Untersteiermark nekoč v zgodovini imenovana).

Prevajala sem knjigo o Sloveniji (tudi zamejski) in smo uporabljali izraz Beneški Slovenci in Beneška Slovenija. Potrdil ga je inštitut, ki je prevod knjige naročil, torej očitno je pravilen.

Popravek: beneški Slovenci z malo začetnico

V Pravopisu beneški piše z malo začetnico – zmaga, kje vidite z veliko začetnico?

V SSKJ pa: benéški -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na Benetke: beneški trgovec / beneški cekin, dož; beneška republika / beneško zrcalo ♦ les. beneški jarmenik žaga z enim listom in lesenim ogrodjem za žaganje hlodov v deske; venecijanka; tur. beneška noč nočna prireditev na vodi, navadno z ognjemetom 2. nanašajoč se na Benečijo: beneška meja; beneško narečje ♪

V pravopisu imamo tudi samostojno geslo Beneška Slovenija in podgesli Beneški Slovenec in Beneška Slovenka.

kukula – enkrat zagovarjaš veliko, drugič malo začetnico?

Enkrat sem se zatipkala, napisala popravek… in se očitno spet zmotila 😀 knjigo sem prevajala v angleščino, tam pa je vse z veliko 🙂

Tu je ena razprava na to temo, treba je sicer odmislit par medsebojnih žaljenj uporabnikov, ampak razlaga drži. http://www.centerslo.net/slvnforum/replies.asp?FID=4&MID=2603

V primeru BENEŠKI SLOVENCI oboje pišemo z veliko začetnico, če gre za prebivalce Beneške Slovenije (Beneški Slovenci), če pa gre za prebivalca Benetk, pišemo beneški Slovenec (“Slovenec iz Benetk”).

V tem je catch.

No, politična vprašanja odrinimo na stran in se držimo jezikovnih.

Zakaj naj bi pisali Beneški Slovenec, če pa pišemo kranjskogorski Slovenec, ameriški Slovenec in izmišljenodeželski Slovenec ?

Torej vse z malo.

Vodmat, primeri, ki jih navajaš, niso enakovredni Beneški Sloveniji oz. Beneškemu Slovencu. Ker ne vzdrži besedna zveza *Ameriška Slovenija, tudi ne moremo zapisati *Ameriški Slovenec. Ker je pa Slovenec iz Amerike/živi v Ameriki in je ta ameriškost njegova lastnost, je to običajni pridevnik na -ški in se torej piše z malo začetnico: ameriški Slovenec.

Pri Beneškem Slovencu pa njegova “lastnost” izvira iz lastnega imena Beneška Slovenija, zato pišemo oboje z veliko začetnico. Prim. Severno Ameriko in Severnoameričana, le da se je pri Beneški Sloveniji ustalila besedna zveza Beneški Slovenec, ne pa *Beneškoslovenec.

Ustalilo se je marsikaj.
Vendarle bi bilo po logiki prav kvečjemu benečijski Slovenec.

Še zmerom z malo torej,

Po tvoji logiki seveda, ki pa v tem primeru ni merodajna.

Bognedaj, da bi bila.

Link na centerslo.net je zelo hvaležno branje.
Iz njega sledi, da je edini dvobesedni pandan Beneškemu Slovencu Lužiški Srb.
So Južnokorejci, ni pa Južnih Korejcev pa tudi ne Belih Krajncev. Ali morda Belih Krajincev.

Pomen dveh velikih začetnic pri Lužiškem Srbu je jasen. Gre za pripadnika lužiškosrbsega naroda. To ni kak prečanski Srb, ki bi v Lužicah govoril jezik Vuka Karadžića. Sicer bi bil lužiški Srb.

Očitno so ti čudni Beneški Slovenci nek folk sui generis et linguae.