Babica prepisala na enega vnuka stanovanje

Ne razumem. Zakaj bi se babica ubada s tem, kaj bo po njeni smrti? Zakaj bi morala imeti slabo vest, ker se z enim vnukom razume, z drugim pa ne? Odnosi med vnuki so menda njihova stvar?

Ni umazana igra, s svojim lahko počne, kar žili, tako da …

Sprijazni se, eden od vnukov bo dolil stanovanje, zakaj … Veste vi, mogoče se ji zdi tako najbolje, mogoče najstarejši potrebuje več pomoči … Odnosi med sorojenci ne bodo skrhani, če je jedro družine zdravo in se vidva z možem ne bosta vtikala. Takih primerov kot je vaš, ni tako malo, jih poznam kar nekaj. Svak (brez družine) je v oporoki vse zapustil moji hčerki, ne bratoma ali drugim nečakom. Pa sta nečaka bila veliko več z njim.

žili=želi

dolil=dobil

Ni bilo mišljeno, da babica igra umazano igro. Ampak, da jo gdo drug igra.

hilda T

09.08.2021. ob 17:43

Torej hočeš, da ti rečemo, da babica nima prav in da igra umazano igro? Je to to? Nobenih drugačnih pogledov ne sprejmeš. Ne poznamo ozadja! Lahko da je tako, kot je eden zgoraj napisal. Dva že odrasla vnuka, od katerih eden živi pri babici in ji pomaga, in tvoj nekaj letnik, ki živi pri tebi. Če je babica prepisala stanovanje vnuku, ki ji dejansko pomaga, je velikokrat pri njej itd. ni čisto nič moralno napačno postopala. Ti pa povej celotno zgodbo in ne samo svoj del, če hočeš, da ti kolikor toliko korektno povemo svoje mnenje. Zanima nas babičin razlog za prepis stanovanja na enega vnuka. Bo šlo?

———————————————-

Ni bilo mišljeno, da babica igra umazano igro. Ampak, da jo gdo drug igra.

Torej je prva družina že prej živela pri babici. Kje je mama ni opisano, se pa razbere, da je

nekaj ustvarila. Predvidevam, da gre pri stanovanju za “preužitek”. Brata sta se sporazumela. Mljaši brat bo preskrbljen po mami, “če že govorimo o dediščini, ki to še ni”.

Kako si je pa oče naprej urejal nove družinska razmerja pa ni jasno.  Je pa res, da brata iz prvega zakona

lahko dedujeta tudi ustvarjeno premoženje po očetu. To naj avtorico bolj skrbi.

Citat ni pravi zajet.

Z babico, ki me je vzgajala od 8 meseca naprej, imava sklenjeno pogodbo na njeno željo in sicer vso njeno zapuščino dobim jaz, mojo mater smo pač zaobšli, sorojence pa so vzgjili tako, da praktično naju ne poznajo, kar je izključno mamina krivda.

Ne, draga moja, nemoralno ni to, da je babica z vnukom sklenila preužitek, ki je dvostranska pogodba, torej vsaka stran nekaj da in nekaj dobi (ni darilo).

Skrajno nemoralno je to, da se ti vtikaš v to, kako babica razpolaga s svojim premoženjem še za časa svojega življenja. To, da si misliš, da je tvoj sin upravičen do 1/3, pri čemer ne veš, koliko otrok bo tvoj mož še imel, in pri čemer ne veš, kaj bi bilo s tem stanovanjem do trenutka, ko bi tvoj sinko sploh dedoval. Še najbolj nemoralno pa je to, da misliš s temi svojimi mislimi, kot je nekdo že omenil, zastrupiti otroka, da bo ja mislil enako kot ti in se morda res skregal s polbratoma ne zaradi tega stanovanja (kajti vnuk, ki ga je dobil, ga bo tudi zelo zelo odplačal!), temveč zato, ker imaš ti neko idejo, ki izhaja iz zavisti in tvojih pričakovanj.

Ti nisi in nikoli ne boš zakonita dedinja po tej babici, to je kvečjemu tvoj mož. Tvoj mož več kot očitno za svojo mamo ne skrbi, ampak je to lepo prepustil svojemu sinu iz prejšnjega zakona, torej svojemu otroku. Ker se tvojemu možu ne da ukvarjati s svojo mamo, se z njo ukvarja njen vnuk, možev sin. In v zameno za to je dobil stanovanje. Namesto da bi ga babica prodala in šla v dom ali pa si z denarjem plačala negovalko in najemnino, je za skrb zase stanovanje “dala” vnuku. Tistemu, ki bo zanjo skrbel. To pa očitno ni tvoj mož, ker hitro odide od odgovornosti.

Vse to je skrajno nemoralno. Zdaj pa preberi še enkrat odgovore, samo tiste, ki ti ne ustrezajo, nato se pa usedi dol in dobro premisli, kaj počneš in kaj misliš še početi. Ker vsa tvoja dejanja in misli so nemoralne, nič drugega ni. Seveda pa lahko greš ti skrbet za babico, ali pa kakšno drugo ostarelo teto, pa boš videla, kako fajn je to. Mogoče pa tebi kdo prepiše kakšno stanovanje. Samo potem boš jokala tu gor, kako garaš in nimaš nič od življenja, v zameno si pa dobila samo eno ušivo stanovanje.

Dobro je imeti malo širši pogled, malo razgledanosti, in predvsem čustvene inteligence. Tebe pa vodi samo pohlep in zgrešene ideje, kako naj bi bilo (v tvojem svetu, seveda).

Kot rečeno, kupi stanovanje in z njim razpolagaj kakor sama želiš. Pa da te vidimo.

Še to. Če si že mama, bi lahko postala malo bolj odrasla in zrela, ne pa da se greš tu neko užaljenost in igraš na noto moralnosti, obnašaš se pa kot otrok v peskovniku, ki mu vzamejo igračko. Ravno ti si tista, ki nimaš moralnosti in se vtikaš tja, kamor se nikakor nimaš pravice vtikati.

Pa še malo poduka o pravu – zakonito se deduje 1/3, z oporoko pa lahko zapustnik postopa tako, kot želi, in premoženje (razen nujnih deležev) nameni tistemu, komur sam želi. Oporoka je pred zakonom, saj gre za poslednjo voljo zapustnika, in se upošteva!

Pogodbe o dosmrtnem preživljanju, preužitkarske pogodbe so pa dvostranske pogodbe in ne enostranske, tako da se res najprej poduči, nato pojdi na tečaj čustvene inteligence, nato pojdi na tečaj zrelosti, potem pa piši tu gor.

Točno tako. Bravo.

Si si pa vzela čas. Bedarije pišeš. Kje piše, da je oče otroka zdaj  moj mož, kje piše, da hočem jaz dedovat. Blesarije do konca.  Kje piše, da kdo skrbi za babico? kJE?

Ker ne želite sprejeti resnice, da se tako otrok ne ločuje, iščete neke spletke, ki jih pa ni.

Gre za tri mulce, ki so bili  prijatelji, kljub nesposobnemu očetu, gre za babico, ki je dala stanovanje enemu, zakaj ne vem. Morda, ker je končno ugotovila, da njen sin čudak in sama  ne ve, kaj bi naredil s stanovanjem, ali pa zato, ker so spletli in skupaj  izločili mojega sina.

In zdaj naj bi bila jaz tiho in rekla, da je to ok. Ne, ne , moj sin naj ve, da mu je polbrat ukradel delež, ki bi ga dobil, ali pa ne, njegov oče, ki bi ga, ali pa ne, razdelil med njih.

Pa sploh ne gre za denar, ki ga bo moj sin imel čisto dovolj, ampak za odnos .

Očitno so danes na monu same čudaške osebe, ki menijo, da je tak način pravi. Vaša pravica. Kot moja.

Tudi če babica salte dela in prepiše vse na vnuka imajo še vedno zakoniti dediči pravico do nujnega deleža. Stvari niso tako preproste kot se zdijo. Tudi babici bi mogel odvetnik spisati pogodbo in jo dati oviriti notarju. Pa še to se spodbija. Ampak ja, pri dedovanju se vse konča. Malo je ljudi kateri se pogovorijo…

Torej so bili prijatelji pod pogojem, da vsi dedujejo? Kakšno prijateljstvo je to?

Če so otroci navajeni, da dobijo vsi vedno enako, bo prej ko slej nastal problem. Niti niso vsi otroci vsem enako simpatični.
Z moralo pa nikar ne opletaj! Nauči svojega otroka, da ne bo računal na tuj denar ampak zaslužil svojega.

Se mi ne da kregat o takšnih temah ampak tako za info, vnuki so PRVI DEDNI RED.

mogoče je en dober do babice, drugim dvama pa dol visi zanjo.

In zakaj ne bi njej viselo dol za taka dva?

Paraziti, vsi bi imeli nekaj, kar ni vaše, za kar niste niti s prstom mignili.

Ampak  “potem” je pa vseeeeee naše.

Komunistična tradicija.

Moja maceha si tudi misli kako dobre prijateljice sva s tamalo. Malo morgen. Tamali dve toleriram zaradi oceta in babice ob macehi se mi pa itak kozla. Ne prenesem.njenega glasu njenega frisa nic.

Ko sem pri ocetu sem tako 90% casa spodaj pri babici.

Oce ima v lasti 1/4 hise, 3/4 ima se babica.

Zadnjic mi je rekla da ko bom koncala fax bo prepisala svoje 3/4 na mene,ker ce bo slo dedovanje na oceta bo ze maceha poskrbela da dobim cim manj ali pa celo nic in da hoce da imam tudi jaz nekaj. Tamalima dvema bo itak maceha vse v rit stisala.

Ko bo babica škripnila bo moral foter tožit sina za nujni delež.

Če bo foter dobil tisto 1/2 kar je nujni delež, bo se ta 1/2 (če še bo obstajala sploh) delila na 3 dele, ko bo foter škripnil.

Jaz ti svetujem, da potegnete s tega najboljše – tisti, ki je dobil stanovanje, naj poskrbi za babico, ostlali mulci naj poskrbijo za sebe.

OK, torej si se ti odločila, da imaš otroka z babičinim “nesposobnim sinom”. Sama si to naredila, nihče te v to ni silil, tako da se sprijazni s svojo odločitvijo.

Polbrat ni tvojemu sinčku čisto nič ukradel ali mu kaj vzel, babica je s SVOJIM premoženjem naredila tisto, kar sama želi. Tudi ne planiraj vnaprej, da bi to stanovanje šlo avtomatsko na tvojega bivšega nesposobneža očitno, saj ne veš, kaj bi babica z njim naredila (mogoče ga prodala, da si plača dom ali gre na križarjenje po svetu),  še manj pa veš, kaj bi tvoj bivši nesposobnež napravil z njim, ali koliko otrok bi še lahko naredil okoli. Torej tista 1/3 tega stanovanja, ki zdaj je, ob smrti babice in sina pa vprašanje, če bo, je le v tvoji glavi in nič kaj drugega.

In tvoja resnica nikakor ni moja resnica ali njena resnica, še najmanj pa splošna in edina prava resnica. Resnica je to, da lahko vsak počne s svojim premoženjem točno tisto, kar sam želi. Če babica želi, lahko stanovanje podari tudi svoji sosedi, a veš? In kaj boš potem?!

Pa veš kaj, da nekdo deduje, mora biti takrat tudi živ. Ne vem, ljudje res premalo pomislite na to, da ima življenje malo drugačne načrte od naših in da računanje na dediščino čez 40 let, ko ne veš ne kje bo oče tvojega sina, kje boš ti in niti ne, kje bo tvoj sin, je res za lase privlečeno.

Skratka, lahko skregaš polbrate med sabo, če je to tvoj namen, če misliš, da boš s tem naredila karkoli dobrega. Ampak s tem pljuvaš v lastno skledo. Saj veš, kako pravijo – karma is a bitch. Kar pazi se.

Res je.

Otroci in vnuki so “VAŠI”.  Kaj vam ni jasno? VI ste jih spravili na ta nori/ materialno pohlepni  svet, ker ste  si jih v enem trenutku pač zaželeli ali pa ker se vam zalomilo.

In zdaj ti ‘nič krivi – nič dolžni’ nasledniki  niso vredni toliko, da bi se med njih pravično razdelilo imetje prednikov.

Pa f.a.k. a se zavedate, zakaj so tu na tem norem svetu?

Zaradi vas starcev in ja …. dojemite to niso predmeti, ampak čuteča bitja, ki ste jih VI spravili v ‘godljo’ materialnega sveta.

Pfuj!

Ti, tamle gor, ne kurči se, kako so te spravili v materialni svet in ti je zdaj  treba vse vtakniti v rit.

Vprašanje :  Zakaj si prišla v materialni svet? Če ti je v nematerialnem ugajalo, pa bi ostala tam. (očitno se spoznaš na  materialno in nematerialno).

Lenoba parazitska. Materialistka, ki se izdajaš za nekaj nasprotnega.

Vnuki so lahko prvi dedni red, ampak po babici ali dedku dedujejo samo prek “vstopne” pravice, torej če je sin pokojnega mrtev in ne more dedovati. V primeru živih otrok, dedujejo po starših otroci (in zakonec), ne pa vnuki.

Torej v primeru avtorice, če bo ob smrti te babice njen sin še živ, bo dedoval on in samo on (če je dedek že mrtev). Vnuki tukaj ne bodo imeli nobene veze. Predvidevam, da je babica, ker ve, da je njen sin nesposoben oz. ne zna z denarjem, naredila edino, kar se ji je zdelo smiselno, prepisala stanovanje na najstarejšega vnuka.

Polbrat tvojemu sinu ni čisto nič naredil. Če je kdo kaj naredil, je to naredila babica. Ti mu boš pa govorila, kako mu je polbrat ukradel delež!! Če bo tamali kolikor toliko normalen, te bo poslal v tri krasne in ostal prijatelj s svojima polbratoma še vnaprej.

Bo oče otrok uredil in dal drugima dvema več. Saj ni tako težko, samo volja mora biti.