Avantura v službi
Zdravo,
zanima me kakšno imate kaj mnenje glede avanturce v službi? Gre le za sex brez obveznosti, noben baje ni nič zaljubljen, prisotna je le fizična oz sexualna privlačnost in nič drugega. Bila bi le potešitev potrebe po sexu z to osebo, ker je baje ta želja po sexu z njim velika! in seveda izven delovnega časa.
Največji problem pa je to, da sta oba poročena!!!
ne znam svetovati prijateljici kaj narediti, ker me je s tem šokirala! jaz sem zvesta in nikoli nisem imela z nobenim sodelavcem nič, niti ko sem bila samska!
ne vem ali naj jo obsojam ali ji to odsvetujem? Saj načeloma je v zakonu srečna in tudi sexa je baje dovolj, vendar si je ona prav posebno zaželela to osebo, kot še nikoli prej. je imela že želje, da bi se s kom dol dala, ker jo sexualno privlači, vendar se je vedno zadržala. Dobro tudi meni se je že zgodilo, da sem kdaj pomislila, ta pa je res sexy, bi ga kar izkoristila. ampak, to so bile samo misli in nikoli se to ni zgodilo in tudi ne bi tega storila.
kaj naj rečem prijateljici?
Sorry folk, ampak take zveze so nič drugega kot prestajanje zaporne kazni. Mečete si pesek v oči in se tolažite kako vam nič ne manjka. Po 5ih-10ih letih vsak zakon postane beden, monoton, potem pa vstrajate v njem, samo zato, ker vas je strah, da bi na koncu ostali sami. Če vas partner zapusti, že v naprej veste, da si boste težko poiskali drugega.
Pri njej je samo vprašanje časa, kdaj ga bo prevarala, zato je vseeno, kaj ji rečeš. :)) Sicer pa velja pravilo – tisto, kar rečeš “prijateljici”, kmalu izvedo vsi – evo, že ve cel forum.[/quote]
Zakaj pa še tu ne napišete “povej mi koga poznaš in povem ti kdo si” ? Pravilo, ki velja samo za nas ? lol
jao folk, pa vidim, da res niste resni. najprej sprašujem za nasvet, kako naj svetujem prijateljici…. potem me obtožite da cel forum ve….ja pa sej noben ne ve katera je ta prjatlca (ker nimam samo ene) niti ne veste kdo sem jaz. potem, pa me obtožite, k sem bla zmeri zvesta, da bom jst tud prevarala! halo. ne jst ne bom, ker mi ni do tega in niti ne rabim tega, ker pr otrocih in 10 let poročena, je še zmeraj ok in tud sex 3-4x na teden mi je povsem dovolj, ne rabim še drugje. in ne nobenmu nisem povedala, vi ste edini in nihče ne bo od mene nikoli izvedel kdo je ta moja prjatlca!
Avtorica,
tvoje situacija je lose-lose. Karkoli boš svetovala (in karkoli bo tvoja prijateljica naredila), bo na izgubi. Če se avanturi odpove, bo obžalovala izgubljeno priložnost. Če jo izvede, je velika verjetnost, da se bo nekje pojavila kakšna komplikacija – ali bo razkrinkana, ali to ne bo samo enkrat in se bo iz seksa razvilo še kaj drugega, ali se bo slabo končalo in ne bosta mogla delati skupaj, ali se sploh ne bo končalo in bo to vplivalo na odnose z možem/ženo. In to boš v vsakem primeu “Kriva” za štalo. V najboljšem primeru boš izgubila prijateljico.
Ali ne bi bilo bolje, da bi jo poslušala, ji postavila par dobrih vprašanj (ali ti je toliko do tega, da si pripravljena trvegati tvoj zakon? Kaj bi v tej avanturi dobila, kar nimaš že v zakonu?, …) in ji potem lepo povedala, da se mora odločiti sama, ker bo morala skuhano juho tudi pojesti ona…? Ne pa da svetuješ, kjer nimaš možnosti, da bi “dobro” svetovala…?
Heh, še ena v množici izmišjenih tem s hipotetičnimi vprašanji.
Tisti, ki namerava, bo storil, kar misli, ne da bi o tem spraševal po forumih.
Če je to prav ali narobe, pa ti ne morejo drugi povedati, ampak je odvisno od kupa dejavnikov:
– družina in kakšno je bilo razmerje staršev, kakšen odnos sta imela do otroka
– vrednote, pogledi in prepričanja, ki jih nekdo ima
– kakovost razmerja, v katerem živi, s kom je, kako se razumeta, kako shajata
– izkušnje s prejšnjimi partnerji, vzorci pri izbiri
– od osebnega zadovoljstva, spremembe ali prelomnice…
– psihološko stanje (čustvene potrebe, osamljenost, zaupanje…)
– značaj in osebnost človeka
– itd…
Matjažko, tebe je škoda za ta forum. Predlagam, da odpreš psihoterapevtsko ordinacijo. To je zdaj baje moderno. :))[/quote]
Skušam povedati, da pri ljudeh ni vse tako enolično določeno kot recimo v računalništvo, kjer imaš binarno kodo 1(je) in 0(ni), ampak nešteto variacij zaradi množice faktorjev, ki vplivajo na posameznika različno. Področje morale je za moje pojme subjektivno (vsak po svoji vesti presoja in prevzema odgovornost), torej nedoločeno za vse ljudi, ker je obča morala v veliki meri kulturno pogojena (prevladujoča religija) in drugi družbeni vplivi.
Tisti, ki namerava, res ne bo spraševal. Tisti, ki pa koleba med dvema opcijama oziroma je neodločen, pa verjetno bo.
Pa zakaj bi te moral avto povoziti, da bi lahko otroka naučil, da to ni dobro zanj? 🙂
Forum je zaprt za komentiranje.