Po nekaj letih sem zopet začela brati njegove romane. Ravno sem zaključila s knjigo Rešitelj Surunen.
Nasmejala sem se do solz- moj partner je mislil, da se mi je zmešalo.

Sedaj pa berem Najbolj očarljiv skupinski samomor.
Ni kaj tile Finci niso od muh.

super,ravno sem se spomnila,da jo imam tudi jaz na polici,a je še nisem prebrala…jo bom začela danes. Dobro,da si mi dala idejo…čao

A se njegove knjige na kakšen način lahko primerjajo s Coelhovimi?

Meni je bila najbolj všeč Tuleči Mlinar . Poleg te sem prebrala še Zajčje leto in Skupinski samomor.

Ja ta Arto je res dober. Tudi jaz se na glas smejem zraven, potem pa me otroci sprašujejo, kaj da je in jim ne morem razložiti .

Po mojem mnenju ne.

po mojem nikakor ne

Ne popolnoma drug stil.

Delfinček, ko boš prebrala povej kako se ti dopade.

hej,nisem je nekaj dni brala,ni bilo časa…danes zjutraj sem se pa zbudila že ob pol petih,ko sem imela mir…super je…tudi zdaj jo bom verjetno čitala,a se ne spravim s tega računalnika dol…haha.tako je,če imam samo en dan fraj in bi rada vse naenkrat…

v bistvu ja – brala sem samo zajčje leto, pa gre ravno tako za pretrganje spon in sledenje notranjemu navdihu

Corrine napisal:
> A se njegove knjige na kakšen način lahko primerjajo s
> Coelhovimi?

ja,
čeprav samo po tem, da imajo platnice in vmes s črkami potiskane liste,
coehlo je “filozof za gospodinje”, ki s svojo popreproščeno razlago sveta dela več škode kot koristi, Arto pa je pisatelj z jajci!

Še en fan Arta Paasilinne tukaj.

Prebral sem vse, kar je prevedeno v slovenščino, Paasilinna ima en prav zabaven obešnjaški humor. Upam, da se bo prevajalki dalo prevesti še kaj od njega, saj je njegov opus zelo bogat.

Tud jaz,
prebral sem vse kar je prevedeno v katerikoli jezik razen švedščine.

Meni pa ne potegne, imam občutek, kot da se preveč trudi biti zabaven.

Podpišem – poskusila sem s Samomori, ki so se odlično začeli in sem že mislila, da je pa res super, potem je pa, vsaj za moj okus, že kmalu vse skupaj razvodenelo in postalo dolgočasno.

Pri Paasilini je res tako, nekaj knjig mi je bilo zelo všeč (Zajčje leto, Gost obešenih lisic, Maščevanje srečnega moža, Poletje smejočih se krav, V onostranstvu je kažin). Jih je pa dosti, vsaj polovica če ne več kar precej dolgočasnih. Samomori mi niso bili všeč. Se vidi, da malo štanca, zadnjih 35 (al tam nekje) let napiše točno eno knjigo na leto.

Mora, ker ima tako pogodbo. (lepote zahtev navdušenih bralcev press)

Njemu je še lahko – pomislimo samo na ubogo Noro Roberts, to veliko žrtev pogoltnega ameriškega liberalnega neokapitalizma 😉

Zanimata me knjigi Maščevanje srečnega moža in Poletje smejočih se krav, kje se ju dobi, a sta v slovenščini?
Hvala za odgovor in lep pozdrav, Nena

Omenjena naslova sem sam dobesedno (po domace) prevedel iz nemških prevodov, tako da tudi če se knjigi dobita v slovenščini, je precej verjetno da sta naslova drugačna.
lp

Rovtar