Ameriški odstavek
Vprašanje sicer, kaj je imel v mislih avtor tega navodila; kolikor mi je znano, odstavka ne imenujemo ameriški odstavek. Pove se, ali se zahteva:
1) umik na levi in tedaj so vrstice “zlepljene” ali
2) poravnava na levi in s tem ni umika z leve, med vrsticami/odstavki pa je ena prazna vrstica.
Tole sem našla v navodilih z ene od mariborskih fakultet: uporabljamo tip »ameriškega« odstavka z 1,5 vrstičnim razmikom (obojestransko poravnani odstavki brez zamaknjenih prvih vrst, med seboj ločeni z vrinjenimi, praznimi vrstami.
Tule prav natačno opiše način 2), torej brez umikov, vmes pa ena prazna vrstica.
Ja, obojestranska povezava je običajna. Očitno sem potem našla pravo navodilo: torej s prazno vmesno vrstico in besedilo je poravnano na levi rob.
Mimogrede, umiki z leve dandanes niso več tako v uporabi, kot so bili nekdaj. Mogoče to nekako spada v starejši način zapisa, saj tega res ne vidimo več. V revijah je pogosto videti nek kompromis: brez vmesne vrstice (ker šparajo s prostorom), toda besedilo je poravnano na levi rob. No, za strokovno pisanje pa je značilno, da so med odstavki prazne vrstice.
“Vprašanje sicer, kaj je imel v mislih avtor tega navodila; kolikor mi je znano, odstavka ne imenujemo ameriški odstavek. Pove se, ali se zahteva:
1) umik na levi in tedaj so vrstice “zlepljene” ali
2) poravnava na levi in s tem ni umika z leve, med vrsticami/odstavki pa je ena prazna vrstica.”
— Lahko je tudi kombinacija obojega, to nekateri priporočajo, sicer se pri preskoku na novo stran ne vidi, ali je to obenem tudi nov odstavek ali ni. In pod 1) niso zlepljene vrstice, temveč odstavki.
— Umik je nepravilen izraz, reče se zamik prve vrstice, saj je ta zamaknjena, ni umaknjena.
“Mimogrede, umiki z leve dandanes niso več tako v uporabi, kot so bili nekdaj. Mogoče to nekako spada v starejši način zapisa, saj tega res ne vidimo več.”
— Temu se reče klasičen odstavek in ne starejši način zapisa. Ne vidimo več? Poglej revije Gea, Planinski vestnik, Kuhinjo (prilogo Nedela) itd. itd.)
“V revijah je pogosto videti nek kompromis: brez vmesne vrstice (ker šparajo s prostorom),”
— Sem našel tak primer: Gorenjska, priloga Gorenjskega Glasa. Nepriporočljivo, saj je lahko zadnja vrstica odstavka enako dolga kot prejšnje in se potem odstavka med seboj ne ločita.
” toda besedilo je poravnano na levi rob”
— Možno, še večkrat je poravnano obojestransko, z oblikovanjem odstavkov itak nima nobene zveze.
“No, za strokovno pisanje pa je značilno, da so med odstavki prazne vrstice.”
— Možno, vendar izpade diletantsko. Če uporabljamo ameriški odstavek, mora biti med odstavki malo več prostora kot med vrsticami, ne pa za celo vrstico, razen v kakšnih prospektih; poglej prej omenjene revije in še kaj drugega tiskanega (ne zadev na internetu, tu je zanikrnost izrazita).
“2) poravnava na levi in / s tem ni umika z leve, / med vrsticami/odstavki pa je ena prazna vrstica.”
— To troje (s “/” ločil jaz) nima med seboj nobene zveze).
Ne vem, kateri urejevalnik besedil in katero verzijo imaš, vendar se v npr. Wordu 203 to naredi tako, da v meniju Oblika/Odstavek določiš npr. 6 pik (points, pt) za odstavkom.
Kot rečeno, praznih vrstic ne priporočam, ker imaš že tako razmak vrstic 1,5 in s prazno vrstico bi imela med odstavki 3 in je strašno razmetano.
Z dodatnimi 6 pt si pa tam nekje na dobrih 2.