Najdi forum

alko

Dogaja se to dva meseca, septembra je bil na bolniški, tko, da…bi blo res že mal prehudo zravn še alko mešat…pred tem je bilo poletje in bil je več časa z mano, to je res….kaj se je dogajalo pred tem, pa si res ne upam trdit, saj takrat nisva še skupaj živela…..sploh pa se mi zdi debata o tem, koliko časa že to traja čist brezpredmetna, saj mislim, da sta dva meseca tako pogostega pitja in toliko prelomljenih obljub več kot dovolj za skrb….
hvala vsem za vaša mnenja….še vedno so dobrodošla…..

Časovne podatke sem navedel zaradi debate o alkoholikih oz. odvisnikih od alkohola… Ni bilo mišljeno kot zanikanje oz. opravičevanje!

Med vrsticami sem napisal, da je stvar resna in da je vredna razmisleka! S tem sem mislil, da se zavedam problema, ki mi ga predstavlja Zlata polovica.

O problemu govoriva tudi doma, tako da bil tale forum samo potrdilo njene ljubezni in skrbi do mene!

/seZiba

P.S.: Za bolj vročo debato: Danes sem bil s “pivsko družbo” in pil kokakolo… 🙂

Lepo, da se nisi začel kregat na forumu in se izgovarjat.
Torej bosta rešila problem. Veliko sreče!

Sama izhajam iz družine, kejr je bil alkohol vedno prisoten. Zato Xsenči pojma nimaš kaj je alkoholik in kaj je odvistnost od alkohola, to je ena in te ista stvar.
Moja mama je pila tam cca na dva meseca po 14 dni in je alkoholik in še odvisnik, zdaj obiskuje AA in je trezna že skoraj dve leti.

Zmeda pusti takega fanta, si zaslužiš kaj boljšega, ali pa mu pomagaj, če se bo dalo. Zdaj še ne živita skupaj in nimata družine, ko jo bosta mela, je zadeva še toliko bolj grozna. Vse se prenese na otroke in sama zase lahko rečem da imam še danes posledice z izražanjem in me je groza alkohola. Koliko travm, koliko škode, dej pusti ga. Samo dober nasvet.

PLP George

SeZiba, si na nevarni poti. Treba ti je bit 1x na mesec (in v zadnjem času še večkrat) “potrjen”. Odgovorni ljudje ne hodijo ven zato, da bi prišli nazaj “zazibani”. Malo preveri svojo družbo. Poznam primere, tudi v svojem sorodstvu, ko so se takšna prijateljstva končala tragično. Pa nisem prav zagrizena antialkoholičarka, tudi sama kdaj rada spijem kakšen pir.

KrEna, bodi pozorna. Če se stvari ne bodo TAKOJ popravile, ti svetujem umik, dokler je še čas. Veliko sreče obema in naj vama “alko” ne uniči življenja.

Ne gre toliko za pitje alkohola, kot za način reševanja problemov. Tega so se naučili od staršev (ki so imeli težave z alkoholom). Nekateri se torej poslužujejo istega načina (pitje), drugi sovražijo alkohol, ga ne spijejo niti kapljice, vendar zapadejo v depresijo, ko se pojavijo kakšne težave v osebnem življenju, in samodestruktivno vedenje (npr. kakšno divjanje z avtomobilom, pretiravanje z delom, …). Jaz sem bila s tistim drugim tipom fanta, pa je bila ravno tako kriza. Samo zavedanje težav še ni rešitev, če jih potem kljub temu rešuješ na isti način (destruktivno), treba se je še mal zganit, četudi z strokovno pomočjo.

Zdaj pa prosim iskreno, koliko in kako pogosto pijete kaj popijete…
Upoštevajte tu kozarček pri kosilu in podobne izgovore…

Ups!

Zdaj pa prosim iskreno!

Koliko in kako pogosto pijete…
Upoštevajte tudi kozarček pri kosilu in podobne izgovore…

Vse kar ste napisali mi je znano…..razumem kaj mi hočete povedati, hvala….vseeno pa nimam namena spokat in obrnit hrbet temu problemu (mogoče ni najbolje, da on to ve)…..ampak…..rada ga mam…..pripravljena sem se borit, upam samo, da se mi bo on pri tem RES pridružil in ne bo ostalo vse le pri praznih obljubah….

glo…..iz tvojih ust v božja ušesa!

Dragi, koliko spijejo drugi, pa v tem primeru ni najbolj odločilnega oziroma bistvenega pomena….

Navajanje količin in frekvence pitja ni bilo mišljeno kot izgovor oz. spreminjanje teme.
Kot vsak pa rad predstavim tudi svoj pogled na stvari, kar mi lahko pomaga poravnati izkrivljenost.

Rad bi dodal še nekaj o samem forumu:
Bolj kot berem ostale debate ugotavljam, da je forum tipično slovenski. Če mi je crknila krava…
Kot je bilo že napisano je moj oče alkoholik, ki je sedaj trezen že dober mesec(po desetih letih) in sedaj hodi v klub AA.
Če bi problem z očetom(umazane podrobnosti) objavil na forumu, bi bili odgovori v stilu pojdi, zbeži dokler imaš čas, ni mu pomoči…
Jaz pa mislim(in vem), da bi bil pravi odgovor: stoj mu ob strani, kolikor ti življenje dopušča, NE vdaj se, to je tvoja odgovornost do sočloveka!

Ugotavljam, da ima veliko ljudi na tem forumu probleme pri soočanju s problemi.

LP,

seZiba

Kakšno pa bi bilo stanje, če septembra ne bi bil na bolniški. Verjetno podobno kot je sedaj.
Pohvala da si izbral coca-colo. Želim ti še veliko takih izbir.
Tebi KrEna, pa le toliko v premislek: Moja najboljša prijateljica ima fanta, ki gre tudi 1-2x na teden ven in pride domov dobre volje. Že eno leto ji obljublja in s pogovarjata, rešujeta stvari. Pa je en teden ok, pol pa spet, pa dva tedna ok, potem spet… Problem je v tem, da se ne more odpreti, ali se ne želi. Tako da resnih tem nikoli ne načenjata, če je trezen, ker takrat enostavno ne pove nič. KO pa je malo pod pivom, pol se pa jezik razveže in obljube padajo. To je nekako tako kot takrat ko si se najedel kot slon, pa slovesno oznaniš, da jutri pa začneš hujšat. Nič lažjega sprejeti tako odločitev s polnim želodcem! Tudi ona ga zagovarja, je pa že tako da bosta in ti in ona sami živeli v skladu s vojo odločitvijo. Obema iskreno želim, da bodo obljube uresničene! Ker poznam več takih zgodb v širši družini – in vse so se začele z nekaj piri!
Lp in srečno! Obema – le pogumno po pravi poti!

Priznavam, da imam težavo in hkrati vsem udeleženim obljubljam, da jo bom rešil!

Hvala vsem

LP

Tako se govori! Srečno! Kako sem vesela za vaju, da sta ohranila prijeten odnos – takole ko berem vajine medsebojne poste, imam upanje, da vama bo uspelo. Mislim da vama vsi tukaj to želimo!
Ravno sem brala temo pretepena. Le kaj bi tisti možak naredil, če bi vedel da se tako pisari o njem. Ti pa svojemu takole pošlješ naše poste in zdaj se družno javljata. Fino.

P.S.: Naj te tale decembrski čas ne zapelje preveč.

Nisem spremljala te teme od začetka, temveč sem ravnokar prebrala vse, kar ste napisali.

Moje mnenje se je med branjem zasukalo od:

– KrEna, bejži od njega, ker človeka ne moreš spremeniti, spremeni se lahko le sam, tvoj dečko pa tega nima volje narediti

do:

– KrEna in seZiba, všeč mi je, da komunicirata med sabo na tak način. Všeč mi je, da je seZiba priznal problem, kar daje veliko upanja, da ga bo rešil. Všeč mi je kokakola na zadnjem druženju s “pivsko družbo”.

Iz vajinih postov razberem veliko ljubezni. Vendar se morata zavedati, da je pred vama še dolga pot. SeZiba bo na tej poti hodil po tanki črti, ki ga loči od prepada. Upam, da bo tudi s tvojo pomočjo KrEna, znal in zmogel po tej poti ter ga ne bo potegnilo v prepad.

Držim pesti za vaju!

A vidva se ne znata v živo pogovarjati? Če je tako, bosta težko rešila problem.

Vsekakor obvladata tudi pogovor v živo v to ne dvomim. Imela sta pač občutek ,da je vredno tudi nam povedati drugo plat medalje in prav je tako. Mimogrede , koliko pa je star ta naš se ziba ?

edith….midva se doma pogovarjava o tem problemu….ni bil moj namen, da bova težavo reševala prek foruma, ampak je bil moj prispevek oziroma vaši odgovori bolj mišljen kot potrditev mojga suma in v končni fazi tudi cool zadevščina za to, da je on slišal, tudi mnenja drugih, saj MOGOČE moje skrbi ni jemal za tako verodostojne….všeč mi je, da je sedaj slišal tudi mnenja drugih…..
cool je, da se zaveda, da zadeva ni tako nedolžna, kot se je mogoče zdela….in res upam, da se ga bo to kaj prijelo….čeprav….glede na to, da je pred nami “veseli” december….sm kr nekako v dvomih….
marko, že v prvem postu je bilo povedano, da ima SeZiba 28 let….
Hvala še enkrat vsem….za odkritost in za vspodbudne besede….

A je on spremenil mnenje, ko je prebral naše odgovore? A prej je trdil, da to ni nič takega in da paničariš po nepotrebnem in te nijemal resno?

imaš za moža totalnega alkoholika in kronika. najebala si ga boš vidla kaj bo čez 10 let.

Izidora….počasi je tudi mene začel jemati resno (vsaj zdelo se je tako)…še vedno pa mislim, da nič ne škodi, če sliši tudi mnenja drugih ljudi….da ne bo nekje zadaj v njegovi glavi pridno odmevalo, da je pač njegova punca huda paničarka!
svetilnik…upam, da se tvoje napovedi ne bodo uresničile…problem je vsekakor resen, a kot vsak drug, tudi rešljiv…seveda z veliko volje! ni lepo, da kar takoj potegneš črto čez možnost rešitve…..če bi bilo tako….na tem svetu ne bi bilo zdravljenih alkoholikov in vsi terapevti in svetovalci, ki se ukvarjajo s to problematiko, bi bili samo larifari….

ga ne zagovarjam, da ne bo pomote….nočem pa, da ga kar obsodite na najslabšo možno različico…čeprav je prav, da se tudi te zaveda!
če vse skupaj prikažete kot nerešljiv problem, je volja za reševanje le tega, veliko manjša….
edino, če bo tako zelo trmast, da vam bo, prav zaradi tega, hotel dokazati nasprotno :)))!!! v tem primeru, se zahvaljujem za take opaske!

Ne vem, kaj bi rekel dr. Rugelj na nekoga, ki je (samo) vsak vikend pod vplivom alkohola. Ne verjamem, da zanj to ni alkoholik. Zame je.

"Za dežjem vedno posije sonce."

Tudi tukaj odgovori v stilu: zbeži stran..bla…bla…bla, kot odgovori za tiste, ki živimo z bivšimi narkomani. In čedalje bolj se sprašujem ali ste sploh pripravljeni pomagat svojim bližnjim ali bi zbežali stran takoj, ko bi zagustilo??? Ali ste s partnerji samo takrat ko je lepo? Ne vem no, sama stojim na zelo realnih tleh, vem v kaj sem se podala in vem, da lahko vsak trenutek pride do povratka. Vendar pa si ne bi nikdar oprostila, če bi mu obrnila hrbet in rekla: sam se ukvarjaj s tem. Oboje sta resna problema, ki potrebujeta pomoč najbližjih.

sewa…bolj se nebi mogla strinjat….
srečno!

Hvala, srečno tudi tebi. Hodi široko odprtih oči, ampak tudi široko odprtega srca.

seZiba je napisal: “Kot je bilo že napisano je moj oče alkoholik, ki je sedaj trezen že dober mesec(po desetih letih) in sedaj hodi v klub AA.
Če bi problem z očetom(umazane podrobnosti) objavil na forumu, bi bili odgovori v stilu pojdi, zbeži dokler imaš čas, ni mu pomoči…
Jaz pa mislim(in vem), da bi bil pravi odgovor: stoj mu ob strani, kolikor ti življenje dopušča, NE vdaj se, to je tvoja odgovornost do sočloveka!”

Vem, da si to napisal za primer tebe in dekleta, vendar bo to napisala za primer tebe in tvojega očeta. Vse lepo in prav, da mu stojiš ob strani, samo kaj pa je bilo zadnjih deset let (ali več), ko si prosil in upal, da se bo odločil prenehati s pijačo? Toliko truda, neprespanih noči, prelomljenih obljub in vztrajanje v težki situaciji – življenje pa je teklo mimo tebe, ker si se (recimo več kot deset let) odločil dajati podporo človeku, ki ves ta čas ni premišljeval o spremembi, temveč le kako bo prišel do naslednjega kozarca pijače. Odgovornost do sočloveka? Kaj pa njegova odgovornost do tebe, da ti zagotovi varno okolje in še marsikaj drugega, kar si celo življenje pogrešal?

Kaj hočem z vsem tem povedati… Nemogoče je, da bi vztrajanje toliko let v taki situaciji in upanje, da bo kdaj boljše, ne bi povzročilo posledice pri tebi. Tvoje dekle pa skrbi predvsem to, da se ne zavedaš tega problema dovolj, da njeno skrb ne jemlješ kot dovolj pomembno, da bi se pogovarjal z njo o tem, zakaj ona misli, da je pijača za tebe (vaju) problem. Zato ti svetujem, da se spregovoriš o tem, čeprav meniš, da se pretirava, pomembna naj ti bo tudi ona in njeni občutki, zato se jim dovolj posveti.

Forum je zaprt za komentiranje.

New Report

Close