Ali vegetarijanci pričakujete posebej kosilo?

Kakšna je navada pri vas, vegetarijancih? Če vas povabijo nekam na kosilo, recimo k tašči, kakšna je navada: vsi jedo nekaj brezmesnega, vam posebej kaj skuhajo ali jeste enako kot drugi, le da brez mesa – npr. samo krompir in solato, ostali pa zraven še pečenko?

Kadar je med našimi gosti vegetarianka pač malo prilagodim jedilnik; tako da vsi jejo, pa da ni ravno samo krompir in solata. Še kakšno juho, pico, ocvrte gobe, sirove štruklje, kar pač mi pride na misel in se mi zdi o.k. za vse.

Mislim ne vem, a ne, jaz če človeka povabim na južno ga zato, da bo šel od mene sit. Želim, da se ima pri meni lepo in če mi je človek toliko blizu in vreden, da ga želim imet za mizo, potem mu skušam ustreč in postreč tako, kot vem, da je njemu všeč in ljubo. Kako imate drugje to porihtano pa ne vem. Torej ja – vegiču, ki si ga povabim domov, bom pripravila obrok, kot on želi. In ne, ne bo natepaval krompirja politega zosom od pečenke, ker nisem tako opokana, da bi nekajtakega promovirala kot “vegi” obrok.

En dober gostitelj bo posebej za nemesojedce fliknil v ponvico dve bučki, papriko, čebulo….
In potem isto krompir, solato………..še fino, če je več mesa za nas :-))

kakšen pa je “brezmesen” / vegi seks??

s porom .

s porom .[/quote]

France Prešeren – DOMINUS VOBISCUM

Oče Janez ječmen seje,
tam na polju pr’ Ljubljan’,
mim’ se vandrovček prismeje,
sam presveti Kozmijan.

Prav prijazno ga pozdravi:
”Kaj pa delaš Janez tu?!”
Janez pa je slabe volje:
”Kurc te gleda!” reče mu.

”Kaj svetnika kurc bi gledal!”
reče sveti Kozmijan.
”Bom naredil coprnijo,
da bo svet v pokoro djan!”

Komaj misli te izreče,
z njive kurci poženo.
Janez brž po Katro teče:
”Katra, Katra kaj bo to?”

Katra ven iz kajže teče,
vid’ na njiv’ soldate stat,
od veselja si jo mane:
”Moj ga ‘ma t’ko sam za scat!”

Katra prvega natakne
gori doli vzdihujoč.
Niti enkrat ji ne zmakne,
z njim jo drajsa celo noč.

Drugo jutro polna njiva
samih strumnih je devic,
vse počepa in poriva,
saj na svet je dost’ prasic.

Izmed vseh ljubljanske frajle
najbolj vnetih so pizda,
zaslužile bi kolajne,
znajo fukat kar za dva.

Sem prišle so na kurbanje,
tud’ Ljubljančanke gospe,
najdeb’lejši so le zanje,
da se v pizdah ne zgube.

Jel’ to morje Adrijansko,
ki tak strašno valovi.
Ne, to pizdovje je ljubljansko,
ki na kurcih se besni.

Sred največje kurbarije
pride mimo coprn’ca,
pa si zmisli coprnijo,
da bi stvar še lažje šla.

”Stojte pizde nenasitne!
Kaj nek fukate čepe?
Zmatrajo se žile ritne,
lepš’ porivat je leže.

Kurce ven iz zemlje spul’te
in zavijte jih v papir.
Z njim doma si pizde gul’te,
da bo rit imela mir.

Reci:”Dominus vobiscum!”
dominus ti v pizdo skoč’,
pa boš imela svoj pritiskum,
k’ te bo drajsal celo noč.

Kadar pride ti zastoči:
”Etkum spiritus tuo!”
Dominus ti iz ritke skoči
požegnavši te z vodo.

Ženske so tako storile,
kurc pod pajsko pa domov,
kar naprej so se gonile,
furt na furt jih je bezov.

Pele dominus so rano,
pele dominus zvečer.
Vse po poslah je poscano,
dominus je huda zver.

Tudi Katra s svojim leže
in nastavi si ga v rit.
Dominus ji koj postreže,
tri dni se je nič ne vid.

Še četrti in še peti
Katra v luštih izdrži.
A deveti in deseti
pizda več je ne srbi.

Že sta tedna dva minila,
Katra je že čisto preč,
je besede pozabila,
da b’ je kurc ne fukal več.

Dominus pa kar poriva,
ne minute ni pr’ mir’.
Katra je napol še živa,
pizda kot zmečkan krompir.

Kje si pizdica nekdanja,
ki si kurce stiskala?
Razcefrana kakor cunja
blagor mu k’ spomin ima.

”O nesrečni fuk gol’fivi,”
še enkrat spregovori.
Med neštetimi porivi
bogu dušo izpusti.

Dajo gor jo na te pare,
ni je več ko par kosti.
Dominus naprej jih tare,
moč ustaviti ga ni.

Še ko trugo so zabili,
spaka je po njej bezov.
Kmal’ bi trugo iz rok spustili,
t’ko je butal ob pokrov.

S štriki so jo povezali
in spustili jo v zemljo.
Pol so patra poklicali,
pričak’vali, kaj da bo.

Pater grobu se približa
sliš’ v jami ropotat,
od strahu se brž prekriža,
mal’ ga tudi prime srat.

Pater dominus zapoje,
hoče Katro poškropit,
-kurc naj gleda žegne tvoje-
dominus mu skoči v rit.

K sreči mežnar se požuri:
”Etkum spiritus tuo!”
Dominus jo z rit odkuri,
več nazaj ga ni bilo.

Katra v grobu mir uživa,
moli zanjo če s’ kristjan.
”Vsega zla je pizda kriva!”
pravi sveti Kozmijan

Sočno in dobro napisano.

BTW, a si Gorenjka? Pa pravijo, da Gorenjci nismo gostoljubni, pih.

Odgovor: Ne jem mesa, ampak ne pričakujem posebne obravnave. V bistvu sem najbolj vesela, če me čim bolj pustijo na miru in ne delajo cele znanosti iz mojega obroka. Če je kaj užitnega zame, prav, če ni, pa tudi. Ker mi tudi sicer ni všeč kar vse po vrsti – po domače povedano, sem precej izbirčna – mi je res čisto v redu, da vzamem kaj od tistega, kar je sicer na mizi.

Če že povabiš, potem se vendar spodobi, da pripraviš kaj primernega tudi za vegetarijanca, ki si ga povabil!!! A mu boš res postregel krompir in solato??? Potem vegetarijancev raje ne vabite, če jih v resnici ne marate in jih ne prenašate ali pa se iz njih za hrbtom delate norca.

Ne kuham posebno kosilo za vegije in kandidarice in ostale posebneze, prilagodim pa jedilnik, recimo ne delam mesne omake, ampak meso pisebej ali dam prej ven porcijo za posebneza, pa potem ostalo zakuham za ostale, namesto bele moke/testenin polnozrnato, mesno-krompirjev burek naredim se enega samo s krompirjem, pecem posebej in podobno…

Posebneže? Glede na to, da je vegetarijancev vedno več, boste kmalu posebneži mesojedci :)))

Posebneže? Glede na to, da je vegetarijancev vedno več, boste kmalu posebneži mesojedci :)))[/quote]

Imas prav, danes je vse vec posebnezev, en ne je tega, drugi onega, tretji ne je mesa, cetrti kuhanega, itd.
Samo dokler je takih samo po par v vsaki skupini, so zaenkrat se posebnezi.

Pod “mesojedce” pa razumem ziva bitja, ki jedo samo meso.
Sama se imam za vsejedca in mi na pamet ne pade, da bi se omejevala. Zakaj bi se sploh clovek omejeval? Vsa zivila so v nekih normalnih kolicinah lahko zdrava in se tako zdrava zivila so v prevelikih kolicinah lahko zelo skodljiva…

Ne jem mesa in še nikoli nisem bila nikjer lačna, vedno se kaj najde, opažam pa, da je vedno več ljudi pozornih in kaj posebnega pripravi, čeprav se strinjam z eno zgoraj, da sama ne pričakujem posebnega obroka.

ne rabim posebnic,
krompir/riž/testenine in solate so čisto dovolj. Ni se treba obremenjevati in pripravljati kaj kar drugače no bilo v planu.

Imate mogoče kakšno dobro idejo, kaj pripraviti, da vegetarijanci ne ostanejo na solati in krompirju?

Pri nas je dostikrat tako, da moram jedilnik nekoliko prilagoditi za vegetarijance. Pri zadnjem kosilu sem naredila tako, da je bila juha cvetačna, poleg vsega ostalega pa sem naredila še pohane šampinjone.

Ni čudno, da so vegiji debeli, če pa jedo take zdrave jedi, kot i krompir, pohani šampinjoni, špageti s sirom, krompir z majonezo..

Nič posebnega ne pričakujem, pojem vse razen mesa, pa je. Polovica sorodnikov še po desetih letih ne ve, da ne jem mesa, ker se mi ne ljubi iz tega delati drame in nočem, da si zaradi mene delajo ekstra skrbi.

nas je devet, trije iz etičnih razlogov ne jemo mesa in mesnih izdelkov in ko se dobimo skupaj, imamo ponavadi vsi vegetarijansko hrano, ker jo vsi jemo in tisit triej mesojedci nimajo nič proti. ne razumem sicer, zakaj bi za kosilo moralo biti vedno meso? a brez njega res ne gre?

pardon tistih šest mesojedcev* trije smo vegiji

V bistvu pogosto tudi sami jemo kaj brezmesnega po cel mesec, včasih meso vsak dan. Med pirjatelji, zanci in sorodniki imamo kar nekaj raznoraznojedcev od “nemarnih” vegetarjancev (s pohanimi šampinjoni in rastlinsko smetano), pravih vegetrajancev, pa veganov, pa tistih, ki sicer jedo vse, ampak le bio, pa presnojedcev in celo pranojedko – pri tej je najbolj ajnfoh 🙂

V 90% tudi za nas vedno naredim neko zelenjavno prilogo ali predjed in seveda solato. Ker imamo svoje sadje in zelenjavo, jajca – vem, da je eko kolikor pač dopušča okolje. Mleka in mlečnih izdelkov ne uporabljamo, samo en družinski član ima kos trdega parmezana v hladilniku, zelo redko uporabi kdo tudi maslo.

Največ pritožb je od “nemarnih” – ker oni bi vege hrenovko, pa kremšnito z rastlinsko smetano. Ostali pojedo vse in cenijo zelenjavne zvitke, tortilje, mineštre, testenine samo s česnom in baziliko, rižote + pisane solate.

Ali vi res jeste samo šnicl+tenstan krompir. Še moja babica in mama doma iz starih kmetov v pekaču zraven krompirja spečeta repo, sladki krompir, rdečo peso ali naredita zelenjavne krapce, dušeno zelje, korenje, por, bučo, koprivini žličnike, pretlačen fižol itd za prilogo. Juha pa je res večinoma mesna (kuretina ali govedina). In nimam pojma kaj ti poleg gobove rižote in solate nuca še meso?

Izven službe sem v družbi, kjer nas veliko ne je mesa, ne pije mleka,.. Niti eden izmed nas ni debel. Pohanja nihče ne je, niti tisti, ki jedo meso. Namesto tega je veliko jedi dušenih in pečenih: bučke, gobe, paprika, tofu, seitan,malancani, kitajsko zelje, čebula, fižol – prebranac, banane kot sladica, jabolka, hruške,..
Veliko je solat, kjer je poleg zelene solate še marsikaj: vsa zelenjava, sadje, riž, testenine, kaše, pšenica, ješprenj, ajda. Jaz osebno obožujem suhe paradižnike, olive, cvetačo in motovilec.

Jaz večkrat ne jem mesa pri kosilu – mi pač ne paše ali je premastno ali prežilavo (sovražim kite v zrezkih in maščobo na mesu ufffff to ne morem še iz otroštva pa konec), rib ne maram kaj preveč itd. V glavnem nikoli mi bi problem kaj skuhajo, vedno se najde nekaj kar bon jedla, pač jem samo prilogo(e) in solato. Večinoma niti ne opazijo ker ne delamo drame iz tega. Isto, ko pri nas gostimo, dam na mizo in si vsak vzame kar bo jedel. Nikogar ne sprašujem zakaj ne je tega in onega in tretjega, pač noče.

Js ne jem mesa.
Sorodniki se ne ubadajo kej posebi s tem (in to mi je všeč), pač od tistga kar je na voljo zberem nekaj zase. Če je pa slučajno vse mesno (kar nevem če se je kdaj zgodilo), pa pač preskočim en obrok, od tega ni še nuben umru!

Se pa tašča zmeraj trudi kuhat posebej zame, čeprav sem ji že milijonkrat rekla da ni treba. Ni mi všeč da imajo drugi delo zaradi mojih “muh”.

Meni je vseeno, če je samo solata in krompir. Tudi doma se mi včasih ne ljubi posebej nekaj zase delati, pa jem pač kar mi ustreza. In kot je napisala ena zgoraj, ne maram, da se iz moje prehrane dela neka znanost. Če je kaj je, če ne, pa tudi ok.