Ali svojemu partnerju kdaj brskate po telefonu?
Stvari niso tako enostavne. Pa tudi ne za vse enako.
Jaz sem tudi zaupala, zelo zaupala, potem pa šok… In čeprav razumem, sedaj, da si vsak želi imeti zasebnost, da mu pripada, še vedno v vsaki stvari vidim spet neko prekrivanje, neko bojazen tistega, ki išče in si želi zasebnosti, češ kaj bo, če je ne bo imel…. In to je tisto, zakaj je nekaj potrebno skrivati?
Veš, ljudje dajemo varnost pred ljubeznijo.
Torej, če povzamem, skrivajo tisti, ki si ne upajo.
Misliš, da te ne bi prevaral, če bi mu brskala po telefonu?
Bi, samo potem bi ti govoril: saj si sama kriva, zakaj si me pa ves čas zalezovala. Tako pa imaš sedaj čisto vest, nisi mu nič težila. Ne more se na to izgovarjat.
Ne gre se za skrivanje, gre se zato, da če jaz na mailu ne odjavim, pričakujem, da kdor bo prišel za mano na računalnik, da ne bo bral moj mailov.
Stvari niso tako enostavne. Pa tudi ne za vse enako.
Jaz sem tudi zaupala, zelo zaupala, potem pa šok… In čeprav razumem, sedaj, da si vsak želi imeti zasebnost, da mu pripada, še vedno v vsaki stvari vidim spet neko prekrivanje, neko bojazen tistega, ki išče in si želi zasebnosti, češ kaj bo, če je ne bo imel…. In to je tisto, zakaj je nekaj potrebno skrivati?
Veš, ljudje dajemo varnost pred ljubeznijo.
Torej, če povzamem, skrivajo tisti, ki si ne upajo.[/quote]
In to je največja napaka. Dokler daješ prednost varnosti pred ljubeznijo, nikoli ne prideš do zaupanja, se pravi, ne prideš niti do ljubezni, ampak ves čas ostajaš samo pri varnosti. In najuhje je, da te je pri tej “varnosti” neprestano strah. Ker ni zaupanja.
Stvari niso tako enostavne. Pa tudi ne za vse enako.
Jaz sem tudi zaupala, zelo zaupala, potem pa šok… In čeprav razumem, sedaj, da si vsak želi imeti zasebnost, da mu pripada, še vedno v vsaki stvari vidim spet neko prekrivanje, neko bojazen tistega, ki išče in si želi zasebnosti, češ kaj bo, če je ne bo imel…. In to je tisto, zakaj je nekaj potrebno skrivati?
Veš, ljudje dajemo varnost pred ljubeznijo.
Torej, če povzamem, skrivajo tisti, ki si ne upajo.[/quote][/quote]
No, nisem mislila konkretno, saj ne brskam po telefonu, saj sploh ne vem, če bi znala… 😀
To, da pričakuješ, da se nekdo ne prijavlja pod tvojim imenom na računalniku, to lahko pričakuješ od sodelavcev, naprimer, ali kolegov… ko pa si z nekom v tesnem stiku, partner, pa nekako postaneta “eno”.
In če potem doživiš, da se nekdo naprimer, ki si mu ves čas lahko tudi bral sporočila, če si to želel, ker ni nič skrival pred tabo (torej da je bila možnost, pa če si jo izkoristil ali pa ne), da se ta oseba/partner naenkrat začne odjavljati iz sistema ipd, nimaš več vpogleda v njegovo zasebnost, intimo, in ti te možnosti več ne želi nudit… le koliko varnega se potem počutiš še v odnosu, varnega v smislu, da ne boš prizadet… :-/
TO je pa druga stvar, da se nekdo kar naenkrat spremeni. Če prej pušča telefon kjerkoli, potem pa ne več, pa mail…
Jaz sem mislila tako, da lahko pustim osebne zadeve kjerkoli pa mi ne brskaj po njih. To smatram kot zaupanje. In potem ni potrebno skrivat ničesar.
Drugače pa meni ne bi bilo prav, da bi partner samovoljno brskal po mailih, četudi bi pustila odprto. Recimo, da mi piše neka prijateljica, ki ima neke zaupne težave, ki jih zaupa samo meni? Pa bi to nekdo drug bral? Verjetno ji ne bi bilo všeč, če bi to bral moj partner.
In to je največja napaka. Dokler daješ prednost varnosti pred ljubeznijo, nikoli ne prideš do zaupanja, se pravi, ne prideš niti do ljubezni, ampak ves čas ostajaš samo pri varnosti. In najuhje je, da te je pri tej “varnosti” neprestano strah. Ker ni zaupanja.[/quote]
Motiš se, to NI stvar izbire.
Varnost je pred ljubeznijo. Če se ne boš počutila varno, ne boš mogla čutit ljubezni. Ne boš mogla. Oz. se boš bolj, kot da boš ohranila ljubezen ali ljubljenega (torej z negledanjem sporočil po telefonu, v tem primeru, ki se tu izpostavlja) ukvarjala s tem, ali te ima rad, ali te nima… Ne počutiš se varno v svoji ljubezni, varno pred tem, da te ne bo prizadel.
In ta občutek varnosti lahko dobiš kako? Vsak se želi počutit varno. Če razmišljaš ves čas o preteklosti in o tem, kako bi se izognil morebitnemu razočaranju, ne boš nikoli zaupal. Kar preprosto ni pošteno do novega partnerja, saj on s tvojo preteklostjo ne more razčistit. In tudi on to čuti, če se ti počutiš varno ali se ne, ne glede na besede.
IT
Da ni psihičnih mej, da se zlivata, simbioza kot pri novorjencih, da postane zadušljivo, da ženska kontrolira in moškemu ne dopušča pravice do zasebnosti, ki je samoumevna? To so enkratni recepti z naslovom ‘Kako s kontrolo odgnati moškega’. Enako velja pri zamenjavi vlog, da je moški tak.
Točno tako. Ronka razume, pa čeprav je ženska .:)
Če mi nekdo piše na mail svoje osebne stvari, ne bi bilo prav, če bi to lahko bral še kdo drugi. Vsi zaupamo zdravnikom, pa psihiatrom…In seveda nam ne bi bilo všeč, če bi zdravnik naše težave razlagal še doma svojim ali komurkoli že.
Če pa to ženska pričakuje od moža, potem pa sama krši pravila zaupanja..Seveda tega ne vidi, ampak moža obtoži, da ji ne zaupa.
Tudi s tem se strinjam….Čar vsakega odnosa je, da oba delujeta kot partnerja, a še vseeno ohranita svojo identiteto.
Če ženska moškemu ne zaupa in mu ne dopušča zasebnosti, potem je sama tista, ki ni zaupljiva in se naj raje zazre vase, ne pa, da moškega obtožuje, da ni vreden zaupanja.
Takšen odnos še prej odžene moškega. Če pa ima namen iti, bo pa tako ali tako šel….
Sorry zdaj si pa res sfalil… totalno…[/quote]
Čemu takšen odpor, neoodobravanje, če sem sfalil? :D[/quote]
Pomagala bi ti rada s čim bolj nazornimi opisi iz svoje zveze, da mi boš ti lahko pomagal 🙂 🙂
(Res si sfalil no)
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]Čemu takšen odpor, neoodobravanje, če sem sfalil? :D[/quote]
Pomagala bi ti rada s čim bolj nazornimi opisi iz svoje zveze, da mi boš ti lahko pomagal 🙂 🙂
(Res si sfalil no)[/quote]
Se strinjam le, če se Robi strinja, ker 2 pa se ne motiva. Ampak težka bo zate. 😀
Marko, vse lepo in prav, ampak kaj če ne gre za bivši partner / sedanji partner. Saj o tem se piše, torej da kaj odkriješ pri sedanjem partnerju…
Potem pa stvari niso več tako enostavne, kajne.
Nisem mislila tako. Jaz vem, da nimam nobene pravice nikogar kontrolirat itd., gre za to, da ko si enkrat z nekom dolgo v vezi, da se nekako navzameš njegovih navad, razmišljanja, reagiranja… Ne pravijo kar tako, da si z leti partnerja postaneta ista. In še več, mislila sem, ko nekoga ljubiš, to pomeni, da si ga ponotranjiš, na nek način, ker je vse tisto, kar ti manjka pri sebi, zato ga ljubiš. Ne znam drugače razložit.
Robi, razumem tudi jaz. Med razumom in popolnim sprejetjem, je pa še vedno razlika.
Zakaj ne? Saj pa če ti nekdo piše zaupnosti, ve, da imaš ženo oz. partnerko, če jo imaš, in se hkati tudi zaveda, da si mogoče tudi ti toliko zaupljiv, da bo njegove/njene besede brala tudi tvoja žena/partnerka. Zakaj bi bilo sedaj tako sporno, če ti nekdo nekaj napiše, da to bere partner od tistega, ki mu pišeš. Če bi jaz pisala napr. moškemu, ki ima partnerko, bi vsekakor ne želela, da nekaj ostane skrito očem njegove žene. Jaz že ne bi želela biti povod dvomov ali še kaj hujšega.
Sicer sem pa jaz napisala, da sprva nikoli ni bilo sporno, če sem nekaj prebrala kar je nekdo drug napisal, da pa je naenkrat postalo… Vidiš, Robi, kaj hočem povedat.
Še enkrat, sem zaupala, zelo zaupala, pa sem potem videla, da ni bilo tako, kot sem zaupala. Ali s tem ne dopuščam zasebnosti?
Jaz dopuščam zasebnost, bolj kot pa bi jo mogoče lahko od katere druge dobil. Jaz nikogar ne obtožujem, da ni vreden zaupanja, jaz samo pravim, da se meni porajajo dvomi, ne pa da so upravičeni.
Veš kako je z zakonom (ali partnersko vezo) … nekaj pridobiš in nekaj izgubiš.
Se pa strinjam, če bo kdo želel it, bo šel. Ne glede na vse, tudi nebranje ali branje mailov, sms-jev… Zato pa še manj razumem, zakaj je potrebno skrivat. Saj če imaš namen it, boš šel. Če tega nimaš, boš delal na čimboljših odnosih in varnosti tako v svojem kot v partnerkinem življenju. Vajinem, če sta skupaj, kajne…
Marko, vse lepo in prav, ampak kaj če ne gre za bivši partner / sedanji partner. Saj o tem se piše, torej da kaj odkriješ pri sedanjem partnerju…
Potem pa stvari niso več tako enostavne, kajne.
[/quote]
No, jaz sem repliciral izključno na tisti stavek, ko si napisala, najprej varnost, potem ljubezen, kar se seveda nanaša na zvezo, kjer je zaupanje v začetku vzpostavljeno ali pa ni. Navadno pa ni takrat, ko človek preveč razmišlja o preteklosti in se premalo posveča sedanjosti. Če pa ima težavo v sedanjosti, pa jo mora seveda takoj razčistit z resnim pogovorom in ne preverjanjem in dvomi. Dvome je treba razbit v dvoje. Če ni obojestranske želje po tem, potem ni iskrenosti, ni zaupanja, ni nič.
Ja, se strinjam. Samo lažje misliti, kot narediti. Ko si pod vplivom občutkov, in dvomi vsekakor zbujajo močne občutke, je zelo težko to kar si pisal tudi uresničiti. Nekako ne moreš biti “resen”, če si poln nekih občutkov, ker te le ti vtkejo in zvežejo.
Je potreben prvo čas, da se stvari umirijo, da se ti umiriš, v sebi spoznaš nekaj novega (in o sebi) in potem se začne delo… 🙂
Forum je zaprt za komentiranje.