Ali se kdaj spomnite na svojo prvo ljubezen
Spominjam se, ko smo bili mladi tam okrog 20 let nazaj.
Takrat ni bilo mobilnih telefonov, facebookov in raznih spoznavnih portalov….
Mislim, da so to bili eni čudoviti časi, kjer smo se resnicno na veliko spoznavali še v “živo”….na primer v raznih diskotekah, koncertih, poletnih taborih, pri tabornikih ipd….
In tam se je spletlo veliko prvih ljubezni…. ki pa se niso “obnesle” ker smo bili premladi, prenaivni in morebiti prevec pustolovsko naravnani.
Se sedaj v svojih 40 – 50 letih, kdaj spominjate svojih prvih mladostniških ljubezni z nostalgijo …. ali se vprasate kako bi bilo, ce bi takrat ostali s to “prvo” ljubeznijo oz. bi jo srecali v današnjih časih…..
Spomnim se, ko se srečamo pri skupnih prijateljih. Moj me potem zafrkava, da se mu vidi kako se še mu zdaj cedijo sline ob pogledu name. Joj, luškan je bil ko hudiček, pa tisti njegov nedolžni črnooki pogled. Je pa on mene pustil, ker nisem hotela dalje od poljubov. Potem čez nekaj let, ko sem se razšla s tedanjim fantom, me je hotel nazaj, pa ga jaz več nisem hotela. Sedaj je šarmanten, ampak mene ne gane več. Je pa bil prvi in zadnji za katerim sem pretočila morje solz-kaj češ, mlada in naivna.
– še vedno in vedno bo prvi v mojem srcu. Zakaj? Ker je moja “nikoli končana zgodba”. Zaradi njega sem to kar sem. To ve moj mož, otroci,družina v celoti. Zgodilo se je,kar nama je preprečilo,da bi ostala skupaj. Imela sem srečo, da sem spoznala zdajšnjega moža,ki je mi je pomagal,da sem se pobrala. Le tako lahko živim tudi zanj in mu stojim ob strani. Včasih si želim,da bi bilo vse drugače Včasih zmanjka moči. .
Sam res-se spomnim tiste sreče ko sem prejela pismo po.pošti, topline ob branju; kako to razložit mojim najstnikom? Ah, ne gre.
Nimam FB-ja, sem pa enkrat videla da ga on ima in sliko po 25 letih. Pač vsi smo ‘zrelejši’, sem presrečna da se nama ni izšlo, saj živim čudovito življenje z drugo ljubeznijo. No, tista prva niti ni bila kaj več-pisma, nekaj poljubov, potem pa je daljava naredila svoje…še sreča.
Seveda, svojo prvo ljubezen sem videl nago na kopališču, oba sva bila naga. Sem pa tja ga še vržem na prizor.
Potem spomnim se tudi močne druge, še danes razmišljam kako bi se življenje drugačno odvilo, če se neb obotavljala. Zdej me pa boli kurac. Zdej mi ni dost ljubezen, mora imeti še vse ostalo. Mora biti izobražena, mora paziti na svoja hlebčka zadaj in šalci pečenega krompirja spredaj. Če goljufa pri prehrani to kaj hitro zavoham pri njenem dihurju. Mora biti zvesta, malo ljubosumna, ščepec posesivna in obsedena z mano. Ravno pravšnja mera začim. Mora pa skrbeti za moje potrebe/udobje in jemati, kar ji ponudim, s tem me pohvali:)
Forum je zaprt za komentiranje.