Na enem drugem knjižnem forumu sem nekaj brala in začela študirat, da mi nekaj pravzaprav nekako ni jasno. Pa me popravite, če se motim, ali pa očitno samo res nimam take izkušnje.

Namreč, se vam je že kdaj čisto zares zgodilo, da vam je kakšna knjiga *res* spremenila življenje po tistem, ko ste jo prebrali? Meni namreč ne pade na pamet niti ena, pa nisem samo dopustniška bralka (no, ne preberem jih pa tudi ne po 10 na mesec). Ne rečem nič – imam recimo en seznam takih sama pri sebi, ki so mi bile zelo všeč in bi jih izpostavila, pa te sezname imamo tudi tu gor, ampak da bi pa določeno knjigo prebrala in bi se mi po njej kaj obrnilo … ne 🙂 Poštudiram že kaj, kaj novega izvem, začnem mogoče na kakšno stvar gledat z drugega zornega kota, dobim idejo … A to samo pomeni, da berem samo ‘prelahke’ knjige? Je pa res, da me takoimenovane duhovne knjige ne pritegnejo. A če bi jih brala, bi se mi odprli novi svetovi in bi postala nova oseba? :))

… in potem preberem kje: “Ta knjiga mi je spremenila življenje.” Ehm?

Še to dodajam – namen ni iskanje naslovov, ampak zgolj razmišljanja.

meni se je “obrnilo” po branju knjige. in to vohunskega romana, od vseh stvari na svetu : DDD tega res ne bi nihče nikoli dal na seznam duhovne literature : DD ampak na mene je tako deloval, da sem začela sem drugače gledati na svet, spremljati določene dogodke, postala sem fenica neke ideje. sicer me je slednje precej minilo, ker se v imenu te ideje zadnja leta počne marsikaj grdega, ampak še vedno sem zagovornica tistega, kar je iz ideje nastalo pred 60 oz. več leti.
ne vem, zakaj bi morala biti samo DL ta, ki vpliva na človeka. jaz je ne berem. sem poskusila, ampak res ne vem, v čem je njen smisel. ampak vsakemu svoje.

Ne! Pa berem že cca 45 let:)

Knjiga ti ne more spremeniti življenja,lahko pa začneš drugače rezmišljat se pravi z več zornih kotov ampak to pa je ponavadi že psihološko čtivo,ki pa je malo bolj zahtevno v določenih pogledih npr.S.Freud.
Na kratko ti bom opisala svoj primer.V določenem življenskem obdobju sem imela težave,ki so bile povezane z bivšim partnerjem in nekako takrat nisem zmogla prekinit te veze čeprav mi je po eni strani zelo škodovala sem se je držala kot pijanec plota v veri,da sem boga itd.
Po drugi strani pa sem se zavedala,če ne bom začela delat na sebi bo dosti slabše in bom samo čustvena razvalina na koncu,zato sem se najprej odločila za dobro knjigo pač na temo,ki je povezana z psihologijo posameznika in moram priznat,da mi je to ogromno pomagalo seveda ne samo z knjigo ampak bila mi je v veliko oporo,da sem začela drugače razmišljat pa ne zato,ker tam tako piše pač pa so bila predstavljena dobra in resnična dejstva,ki so seveda argumentirana.
Menim pa,da je to odvisno zopet od posameznika.

V celoti ne, po delčkih pa gotovo. Vidim, da me včasih kakšen stavek, pa čeprav banalen ali v “brezvezni knjigi” kar pribije. Spremeni pogled na kakšno stvar. Odpre nov zorni kot. Me spomni na kakšno mojo preteklo situacijo, s katero nisem vedela, kaj početi, pa jo je kakšna stvar, ki sem jo prebrala kasneje, postavila na pravo mesto. Tako da zase bi rekla, da me knjige spreminjajo, pa prav vesela sem, da je tako. 🙂

Strinjam se s tem, kar je napisano v zadnjih dveh prispevkih.

Mislim, da moraš biti (postati, seveda) ravno prav “zrel” (v kakršnem koli smislu in na katerem koli področju že), da neka knjiga, ki ti morda celo slučajno “pade v naročje”, spremeni pomemben del tvojega mišljenja, prepričanja, vere, obnašanja, čustvovanja … Knjiga, na katero nisi pripravljen (čeprav se morda niti ne zavedaš, a si ali nisi), zelo verjetno ne bo imela učinka nate (ali ravno nasprotnega, kot je njen namen). Banalen primer: če se niti ne poglabljaš v nič o vegetarijanstvu, ne o preteklosti, prazgodovini živali in človeka, sedanjih mnenj/trendov itd., pa boš naletel na neko veget. kuharico, kjer ti bodo še malo solili pamet, kako narobe je jesti meso, verjetno ne boš postal vegetarijanec. Če pa boš (morda leta dolgo) tu pa tam kaj slišal, prebral, razmišljal o teh rečeh, nato pa dobil v roke knjigo, ki bo bodisi povzela tvoje (razpršeno in še neopredeljeno) razmišljanje ali pa prepričljivo pojasnila vprašanja, ki se ti že lep čas pojavljajo, pa se zna zgoditi, da te bo zelo spremenila. Tu sem pač omenila vegetarijanstvo, lahko pa gre seveda za kar koli, od vsakdanjega življenja do partnerstva, vere, odnosa do okolja, prepričanja v “the big picture” vesolja in sploh vsega … Kar koli.

Verjamem, da kar koli je že v knjigi, ki uspe vplivati na nas, je vsaj zrnce tega že prisotno nekje v nas samih, bodisi na zavedni ali nezavedni ravni. Knjiga (oz. več knjig) nam zabrenka na pravo struno in to je to.

Ker pa smo zelo različni in tudi zelo različno odprti/zaprti do določenih stvari, je to pač le moje mnenje in verjamem, da na koga tudi leta in leta branja knjig ne vplivajo kaj dosti. Odvisno je pa tudi od tega, kaj beremo. Jaz službeno berem marsikaj, česar se samoiniciativno gotovo ne bi lotila, in ugotavljam, da zelo zelo malo kaj gre popolnoma mimo mene. Večina stvari mi odpira pogled (da ne rečem s klišejem širi obzorja, čeprav je to popolnoma res) na stvari, ki jih nisem ali sem jih le bežno razumela. Resda se s tem sproži tudi veliko novih vprašanj, včasih toliko razmišljanja, da se ti zdi, da ti bo prav zares razneslo glavo, a čas preseje stvari in na situ ostane bistvo, ki se vgradi vate.

Prepričana sem, da branje knjig človeka izgrajuje, izobražuje, zori. In ne le vsebina; tudi jezik, besedišče, sama struktura pripovedi.

In ker sem sama tudi avtorica, vem, da vse branje vpliva tudi na moje delo in na to, kako ga presojam. In to pozitivno. Več ko vidiš oz. prebereš, bolj dobivaš občutek, kje si sam v vsem tem besednem miš-mašu :), kam bi rad prišel in kako do tja.

K.

Zaupaš, za katero knjigo gre? Bolj v lovu za kakšnim finim naslovom sprašujem (dodane vrednosti se pa itak nikoli ne branim)

Dobre knjige širijo obzorja, dober roman ti da misliti, saj je zgodba tako ali drugače poučna.

Slabe knjige, plaža recimo, pa imajo podoben učinek kot slab hollywoodski film; že čez nekaj dni pozabiš, kaj si bral.

Svetujem vam, da se nekvalitetnim knjigam izogibate, škoda časa, saj je dobrih več kot dovolj.

jaka, se ti ne zdi, da vsak za sebe sodi, katere knjige so zanj dobre? za nekoga je coelho višek ustvarjanja, nekateri ga pa ne prebavljamo. zakaj bi se mučili s knjigami, ki nam ne ležijo, ker nekdo pravi, da so “dobra” literatura? o tako imenovani duhovni in tistih za tako imenovano osebnostno rast pa ne bi zdajle.

@firbec: raje ne. sem imela že z raznimi dušebrižniki spopade zaradi tega.

Coelho v nobenem primeru ni višek ustvarjanja. Coelho je kič. Če je nekomu všeč Coelho, mu je pač všeč kič, tukaj nobeno relativiziranje ne pomaga.