Najdi forum

Splash Forum Starševski čvek Ali mi lahko nekdo razloži moško stališče?

Ali mi lahko nekdo razloži moško stališče?

Stara sem 26, pa se počutim kot najstnica. Doletela me je zaljubljenost in jaz butara sem čisto izgubila tla pod nogami. Pa še zdaj si ne znam dobro razložiti situacije oz. njegovo razmišljanje. Mogoče bo kdo od vas znal uganit, kaj je njemu dogajalo v glavi.

Skratka bili smo v ekipi za projekt, ki je trajal pol leta. Po tem projektu sem jaz že imela podpisano pogodbo za delovno mesto v tujini. Na tem projektu je delal tudi moj nesojeni “ljubimec”. Stvari so se začele zapletati zadnja dva meseca. On je mene začel ogovarjati in zgodila se je kemija na delovnem mestu, par kavic, pogovorov po telefonu in dva poljuba. Mi je v enem izmed teh pogovorov povedal, da si želi ustaliti, ustvariti družino in namigoval, da sem ženska zanj. On je pa tudi vedel zame, da imam že podpisano pogodbo za tujino. Nakar me on povabi na večerjo in mi izpove ljubezen. Jaz njemu povem, da sem tudi zelo zaljubljena, ampak da verjetno ni pametno, da bi zadevo vzela zares, ker sva na zelo različnih stopnjah v življenju, on pač bi se poročil, jaz bi pa še rada videla nekaj sveta in dobila to izkušnjo v tujini. Večerjo sva kar tam v tistem trenutku zaključila. Je bil zelo prizadet. Ali sem se odločila narobe ali ne ne vem, definitivno sem pa v tistem trenutku povedala, kaj dejansko mislim. On na moje mnenje ni imel odgovora.  Enostavno je v tišini obsedel in me ni več pogledal v oči.

Sledil je še en mesec dela na projektu. Prvi teden po tej večerji sva še nekako peljala. Me je pozdravil, imela sva minimalno komunikacije, ampak tista, ki je bila, je bila normalna. Jaz sem ga še enkrat povabila na kavo, je zavrnil. Nakar me on začne ignorirati. Ne pozdravi, ne pogleda, sedi kolikor je možno stran od mene, na malico ne hodi več. Dvakrat sem ga počakala, da sem šla skupaj od vrat do avta z njim in ga vprašala, če je OK, pa ni nič rekel. Potem je namenoma začel ogovarjati sodelavko, jaz pa seveda po otročje ljubosumna, vem, otročje, nisem si mogla pomagat, pa rinem zraven, njemu je pa na obrazu pisalo, kako mu je fajn, da me jezi.

Moje razmišljanje takrat je bilo: zaljubljena sem še vedno. On pozna moja čustva in moje razmišljanje, jaz njegovega ne, on je tisti, ki se ne želi pogovorit. Pa tudi ga nisem direktno zavrnila, ni šlo za pomanjkanje čustev, ampak sem izrazila pomislek realističe narave. Namerno me jezi in ignorira, ker vidi, da me boli. Tudi če se čuti zavrnjenega, če je bil kdaj zares zaljubljen vame, bi saj lahko ostal prijazen. Pa tudi ni toliko, da bi mi podal odziv na moje mnenje. Pa, a ne bi bilo obema lepo, če pri preživela še zadnji mesec v nekem lepem odnosu.

Pa sem imela jaz v zadnjem tednu eno majhno priložnost, ko sem ga malo pojezila nazaj. Za moje pojme, če bi meni kdo to naredil, bi bila malo sitna, ni bilo pa nič zlobenga ali zahrbtnega. Šlo je za majhno potegavščino “tehnične” narave. On se je zelo ujezil in me tako sovražno pogledal, da sem se ga prav ustrašila. Sem pa zadnji dan na projektu stopila do njega in sem mu kar direktno povedala, da mi je še vedno simpatičen, da mi je žal, da je bil zadnji mesec tak in da z moje strani se mu opravičujem za vse ter da nisem več huda nanj. Se je nasmehnil in me tudi pozdravil, ko sem ga (verjetno zadnjič) videla na parkirišču.

Ene prijteljice pravijo, da sem bila preveč direktna. Da mi ga morala jaz ignorirati takoj, ko sem ugotovila, da imava različne načrte za prihodnost, pa da sem se igrala z njegovimi čustvi. Ene pravijo, da je to tip moškega, ki ni vreden pozornosti. Da se ne zna pogovarjat in izsiljuje z ignoranco. Jaz ga še zdaj ne dojamem čisto. Imam že nekaj izkušenj s fanti pa nisem nikoli doživela take ignorance. Sama sem bila tudi že zavrnjena, pa se nikoli nisem potem obnašala tako do te osebe. Dokler me je zaljubljenost še držala, sem ostala prijazno zadržana. Ta situacija me je res čisto iztirila. Prvič je tako, da za nazaj premlevam vsak obesedo, ali je bilo prav, ali ne, pa kaj je on mislil, pa kaj sem jaz… No zdaj ko je vse to za mano in so čustva že malo pozabljena pa me zanimajo vaša mnenja 😀

Koliko si ti zatežena-prva misel, hehe. Ko se boš nehala ukvarjati z njim, boš največ naredila zase. Izgleda, da bi rada razvozlala klopčič, ki ga sploh ni. Tip si je naredil načrt, zbral pogum, povedal in ti si ga v momentu zminirala. Zgodba končana. Pozabi. V tem momentu je bilo vse zaključeno in tvoj trud v nadaljevanju je povsem zaman in prazen. On je od tebe nekaj hotel, a gotovo ne prijateljstva, ki bi ga ti rada peljala.

Ja seveda, on je sanjal o poroki… pač mu je ušel plen, ki ga je mislil podret in to je to, sam pa preveč truda vložil v lovljenje  ?.

Ego namreč pri ljubezni nima kaj delat, takrat se namreč človek kljub zavrnitvi, četudi ga boli, obnaša do človeka spoštljivo, pa četudi mu reče, da bo prekinil stike, ker (pove pač iskreno kaj in kako je pri njemu)… ja seveda poročit se je hotel khmm ja to bo to… in z osebo ki jo ljubiš se tako obnašaš? NE!

 

To mi je tudi rekla ena kolegica, da sem od njega želela prijateljstvo. Ampak ga dejansko nisem. Želela sem, da zadnji mesec oddelava v lepem odnosu kot kolega in se razideva na lep način. Do zadnjega dneva sem bila tudi zaljubljena do ušes in on je to vedel. Moje vabilo na kavo je bilo predvsem povabilo k pogovoru. Od njega nisem nikoli dobila nobenega mnenja nazaj. Če bi mu bilo toliko do mene bi mogoče bil pripravljen na kakšen kompromis, predlagal, da ohraniva stike, karkoli. Mene je iskreno tudi kar malo prestrašil s poroko in to. Zaradi tipa, ki ga bolje poznam zgolj en mesec pa tudi ne bi na vrat na nos izpustila pogodbo, ki jo imam podpisano.

Pomoje da se je tip popolnoma zatrapal in da je dobil nek preblisk, kako te bo pravljično prepričal, da izbereš njega namesto tujine. Potem ga je pa čist zatravmiralo in te je ignoriral, ker mu je blo tok bad in je vedel, da ne bo nič. To, da je ogovarjal sodelavko, je bilo brezveze. Da si mu ti vrnila, še bolj brezveze.

Tist pogovor s poroko in družino je verjetno hotel povedat, da išče eno osebo samo in da hoče bit foter in furat happily ever after.

Tip se je zaljubu in tako odreagiral, nimaš se kaj sekirat zdaj. Zato pa je dobro, da se ne petljaš s sodelavci. Kjer delaš, ne serji.

Prijateljstvo je ok in ena osnova tistega, kar ti je on hotel predstaviti in kar je predvidel, da bi tebe zanimalo. Problem je, da je imel pripravljen samo načrt a in ni računal, da te premalo pozna in da bi ti utegnila presenetiti s čim drugim. Ko boš dojela, da pri njem ne gre zate, še manj za tolikozate, boš na zeleni veji.

Odgovor na objavo uporabnika
Delali smo projekt, 02.09.2021 ob 20:49

Stara sem 26, pa se počutim kot najstnica. Doletela me je zaljubljenost in jaz butara sem čisto izgubila tla pod nogami. Pa še zdaj si ne znam dobro razložiti situacije oz. njegovo razmišljanje. Mogoče bo kdo od vas znal uganit, kaj je njemu dogajalo v glavi.

Skratka bili smo v ekipi za projekt, ki je trajal pol leta. Po tem projektu sem jaz že imela podpisano pogodbo za delovno mesto v tujini. Na tem projektu je delal tudi moj nesojeni “ljubimec”. Stvari so se začele zapletati zadnja dva meseca. On je mene začel ogovarjati in zgodila se je kemija na delovnem mestu, par kavic, pogovorov po telefonu in dva poljuba. Mi je v enem izmed teh pogovorov povedal, da si želi ustaliti, ustvariti družino in namigoval, da sem ženska zanj. On je pa tudi vedel zame, da imam že podpisano pogodbo za tujino. Nakar me on povabi na večerjo in mi izpove ljubezen. Jaz njemu povem, da sem tudi zelo zaljubljena, ampak da verjetno ni pametno, da bi zadevo vzela zares, ker sva na zelo različnih stopnjah v življenju, on pač bi se poročil, jaz bi pa še rada videla nekaj sveta in dobila to izkušnjo v tujini. Večerjo sva kar tam v tistem trenutku zaključila. Je bil zelo prizadet. Ali sem se odločila narobe ali ne ne vem, definitivno sem pa v tistem trenutku povedala, kaj dejansko mislim. On na moje mnenje ni imel odgovora.  Enostavno je v tišini obsedel in me ni več pogledal v oči.

Sledil je še en mesec dela na projektu. Prvi teden po tej večerji sva še nekako peljala. Me je pozdravil, imela sva minimalno komunikacije, ampak tista, ki je bila, je bila normalna. Jaz sem ga še enkrat povabila na kavo, je zavrnil. Nakar me on začne ignorirati. Ne pozdravi, ne pogleda, sedi kolikor je možno stran od mene, na malico ne hodi več. Dvakrat sem ga počakala, da sem šla skupaj od vrat do avta z njim in ga vprašala, če je OK, pa ni nič rekel. Potem je namenoma začel ogovarjati sodelavko, jaz pa seveda po otročje ljubosumna, vem, otročje, nisem si mogla pomagat, pa rinem zraven, njemu je pa na obrazu pisalo, kako mu je fajn, da me jezi.

Moje razmišljanje takrat je bilo: zaljubljena sem še vedno. On pozna moja čustva in moje razmišljanje, jaz njegovega ne, on je tisti, ki se ne želi pogovorit. Pa tudi ga nisem direktno zavrnila, ni šlo za pomanjkanje čustev, ampak sem izrazila pomislek realističe narave. Namerno me jezi in ignorira, ker vidi, da me boli. Tudi če se čuti zavrnjenega, če je bil kdaj zares zaljubljen vame, bi saj lahko ostal prijazen. Pa tudi ni toliko, da bi mi podal odziv na moje mnenje. Pa, a ne bi bilo obema lepo, če pri preživela še zadnji mesec v nekem lepem odnosu.

Pa sem imela jaz v zadnjem tednu eno majhno priložnost, ko sem ga malo pojezila nazaj. Za moje pojme, če bi meni kdo to naredil, bi bila malo sitna, ni bilo pa nič zlobenga ali zahrbtnega. Šlo je za majhno potegavščino “tehnične” narave. On se je zelo ujezil in me tako sovražno pogledal, da sem se ga prav ustrašila. Sem pa zadnji dan na projektu stopila do njega in sem mu kar direktno povedala, da mi je še vedno simpatičen, da mi je žal, da je bil zadnji mesec tak in da z moje strani se mu opravičujem za vse ter da nisem več huda nanj. Se je nasmehnil in me tudi pozdravil, ko sem ga (verjetno zadnjič) videla na parkirišču.

Ene prijteljice pravijo, da sem bila preveč direktna. Da mi ga morala jaz ignorirati takoj, ko sem ugotovila, da imava različne načrte za prihodnost, pa da sem se igrala z njegovimi čustvi. Ene pravijo, da je to tip moškega, ki ni vreden pozornosti. Da se ne zna pogovarjat in izsiljuje z ignoranco. Jaz ga še zdaj ne dojamem čisto. Imam že nekaj izkušenj s fanti pa nisem nikoli doživela take ignorance. Sama sem bila tudi že zavrnjena, pa se nikoli nisem potem obnašala tako do te osebe. Dokler me je zaljubljenost še držala, sem ostala prijazno zadržana. Ta situacija me je res čisto iztirila. Prvič je tako, da za nazaj premlevam vsak obesedo, ali je bilo prav, ali ne, pa kaj je on mislil, pa kaj sem jaz… No zdaj ko je vse to za mano in so čustva že malo pozabljena pa me zanimajo vaša mnenja 😀

Prav si naredila. A ne vidiš, da je to eno užaljeno, nedoraslo, zblojeno teslo? Samo manipuliral bi s tabo. Uslugo si si naredila.

Strinjam se tudi s Še vprašaš.

 

Ce si imela z njim ze zaradi samo dveh poljubov kasneje take hude kolobocije in si se ga celo ustrasila, zaradi tehnicne napake, je to danes tvoja velika sreca, da se nisi z njim spentljala zares! Normalnega se ne bi ustrasila. Pri sebi je on takoj razcistil, da te je ocitno precenjeval in se nate ni vec spomnil, ocitno tudi uzaljen! Edina, ki je prevec romanticna in nostalgicna, si ti. Njemu zate vseeno, verjemi, da moski ne komp

Moje mnenje pa je, da si preveč otročja neresna za svoja leta. Raje ti je do zafrkancije po svetu v tej covid norišnici, namesto da bi izbrala varnost, zaščito in lepo vezo. Normalno da je bil užaljen zavrnitve. Malo si ga pecala, potem pa bi ga pustila in šla v tujino, tam našla drugega itd. Ej tako pa tudi ne gre. Nisi bila zrela resna za to situacijo. Karieristka. Enkrat ti bo žal, tako kot je njemu zdaj … Ne vem zakaj bi bil vedno moški kriv za vse.

Stvar je preprosta, on je bil tako navdušen/zaljubljen nad tabo da se je videl da bi s tabo imel otroke/družino, ja zavrnila si ga.

Zavrnitev je boleča.

Lahko je uredu moški, lahko boš odločitev tudi obžalovala odvisno kakšnega moškega boš imela ob sebi čez 10 let, ali pa boš celo samska.

Uf, tip diši malo na psiho manipulatorja, z užaljnim egom, ker si ga zavrnila. Ker mu je ušel plen, ki ga je hotel dobiti.

Bejži od takih v življenju. Nič dobrega s takim ni na dolgi rok.

Odgovor na objavo uporabnika
Grenivka422, 02.09.2021 ob 23:03

Moje mnenje pa je, da si preveč otročja neresna za svoja leta. Raje ti je do zafrkancije po svetu v tej covid norišnici, namesto da bi izbrala varnost, zaščito in lepo vezo. Normalno da je bil užaljen zavrnitve. Malo si ga pecala, potem pa bi ga pustila in šla v tujino, tam našla drugega itd. Ej tako pa tudi ne gre. Nisi bila zrela resna za to situacijo. Karieristka. Enkrat ti bo žal, tako kot je njemu zdaj … Ne vem zakaj bi bil vedno moški kriv za vse.

 

Greivka 422:

Kaj pa če je glede na njegovo reakcijo tip “sajko” in ji je njen 6. čut rešil življenje pred njim? Pojma nimaš.

Moje mnenje- če hočeš moško mnenje- piši kratko in jedrnato. Imamo bolj pametne stvari za delat kot brat romane, recimo, vrtat po nosu mi pride na misel…

Daj nehaj, prosim. Za enega loleka, ki je ves uzaljen, ker ga nisi postavila na prestol, ni vredno sekiranja. Pojdi v tujino, nauci se cim vec, bodi uspesna, s tem naredis najvec zase. Si predstavljas, kake stale bi ti ta tipo delal ce bi slq v vezo z njom?! Tu se zacela nista, pa je ves pritegnjen. Bezi stran. Verjemi, da ni vreden. Najprej poskrbi zase.

On te je že doma predstavil in mami govoril o tebi v stulu ta je taprava, hehe..

Pol je pa doživel hladen tuš.. Se spomnim konec moje dolgoletne veze z res ok. žensko.. in je bil pol velik problem to doma povedat za mene, še posebej pa razložit, da sem več al manj jst kriv, da se je to tako končalo, heh…

Danes je hrepenjenje moških po skulirani ženski dosti večje kot obratno to hrepenjenje po moških pri ženskah. Ženske so pač dons dosti bolj usmerjene v image tipa in njegov status v družbi kot so bile včasih, ker ni  recimo več nenačrtovanih zaljubljanj na selpo od polnoletnosti dalje, pač matematika, ki pa na koncu za nekatere niti ni tako slaba…, romantika in svoboda duha je mrtva v danšnajih časih..

Me pa veseli, da smo mi otroci socializma in hipi generacije ta svoboden duh še vsaj malo ujeli v svojih mladih letih..

se pridružujem mnenju, da si lahko samo srečna, da si se loleka rešila. Če bi bil dec kot se šika, bi te lahko vseeno osvojil, šel s teboj v tujino, ali pa bi imela nekaj časa zvezo na daljavo. Vse se da, če se res hoče. On pa je očitno samo čakal, da padeš kot hruška v naročje, se preseliš k njemu v mansardo in začneš kuhati kot njegova mama.

Izvoli moško mnenje:

1.  1.     Komaj sem se prebil čez tvoj roman.

2.  2.     »snežnorumena« in še kdo… imajo prav.

3.   3    Tip je zbral pogum in izustil kaj in kako… in dobil košarico. Vsak bi bil vsaj malo prizadet in (če nima izkušenj s tem) bi bil ego problem – a glede na kasnejšo reakcijo je pa tudi »nezrel konj«, ki ne zna skanalizirat svoje užaljenosti ali prizadetosti v kaj smiselnega, niti očitno ne zna govoriti o svojih čustvih in željah.

4.   4    S tega stališča je še dobro, da nista prišla skupaj. Ta problem nesposobnosti za komunikacijo bi vedno stal med vama in povzročal probleme. Lahko tudi velike.

Forum je zaprt za komentiranje.

New Report

Close