ali je otrok avtist izkušnje prosim
otrok, fantek, 12 mesecev… ne pomaha, ne ploska, stalno v gibanju, plazi, hodi, vse igrače daje v usta, grizlja jih, ne posnema , ne tvori bab-ba, ma-ma, ne kaže z roko.
na sistematskem pri 1 letu, se mu je posrečilo tlesniti igrači skupaj, ker to dela tudi doma.
ne moreš mu pritegniti pozornosti, na ime se odzove zelo zelo redko. Očesni kontakt ima, smehlja se poredko. Ne želi se crkljati, zajoče le, ko je čas za spanje, ali, ko mu ne dovoliš česa, kar bi delal.
Zdravnici se zdi vse ok.
Mene pa skrbi, ne zdi se mi dobro. Ker je fantek in se počasneje razvija? To mi ne sede…
Prosim kak vzpodbuden nasvet, odgovor, izkušnjo..
hvala
Samo ne prehitevati z diagnozami. Vsak otrok je svet zase, eni malo hitrejši pri eni stvari, drugi pri drugi. Lepo, da si pozorna in opazuješ, ali otrok dosega pričakovane mejnike v doglednem času. Očitno si zelo skrbna mama, ki se s sinčkom veliko ukvarjaš. Vsekakor pohvalno. In res je, da mame včasih nagonsko začutijo, če nekaj ni v redu. Ampak tukaj gre večinoma za veliko hujša odstopanja in resne bolezni, čisto druge narave kot je avtizem. Kot praviš je gibalno kar dobro sposoben, tudi odziven, še zdravnica ocenjuje, da se normalno razvija. Ni razloga za paniko, tudi če se kasneje izkaže, da ima kakšno motnjo bo ta očitno milejša. Je pa za napovedi veliko prezgodaj.
Sin moje prijateljice do četrtega leta skoraj ni govoril, še toliko manj bil sposoben tvoriti stavke. Sicer živahen in navihan fantič, očitno v vseh pogledih drugače zdrav, jih je pa že pošteno skrbelo. Pa je vse nadoknadil, sedaj je 6 in se ga ne da ustaviti, govori kot raglja. Od druge sin je govoril in bral izjemno zgodaj, zadeti žogo pa mu je bilo nemogoče, je že šolar pa še vedno precej neroden in najbrž nikoli ne bo športnik, pa nič zato.
In še en vic na to temo. Že zelo star, ampak si me spomnila nanj. Zakonca z neke gorske vasi sta imela otroka, ki ni nikoli spregovoril niti besede. Ko je bilo potrebno vpisati ga v šolo pa ju je le nekoliko skrbelo, zato sta ga peljala v mesto na zdravniški pregled. Pot je bila dolga, zato so se spotoma ustavili v gostilni. Za malega so naročili hrenovko in pečen krompir. Začnejo jesti, kar naenkrat pa mali reče: “Oči, ta hrenovka je pa najbrž pokvarjena”. Oba starša nekaj trenutkov v čistem šoku, nato pa oče le izdavi: “Ja sine, a ti govoriš? Zakaj pa do sedaj nisi nič rekel?” In mali odgovori: “Saj mi ni bilo treba, do zdaj je bilo vedno vse v redu.”
Čim manj skrbi ter veliko veselih trenutkov s tvojim sinčkom ti želim!
Razumem tvojo skrb za otroka. Skrbi te. Iz napisanega, ne vidim nek velik problem. Treba bo počakati pol do enega leta še. Se pa ne obremenjuj. Za sebe glej, če ga dojiš, da ješ čimbol raznovrstno hrano. Kar pomiri se.
Replika, v razvojno ambulanto napoti pediater in nikakor ne more uletet tja na nek kratek pregled.
avtorica, verjemi, da če bi bile anomalije prehude, bi te že napotili tja!
jaz sem sina vozila tja zaradi povečanega mišičnega tonusa. dandanašnji te prej ja kot ne napotijo v razvojno, tako da verjetno ni razlogov za alarm.
primerjave med fanti in puncami ne poznam (imamo samo fanta), je pa bil tudi naš neprimerljiv z vrstniki, vendar ga nisem z nikomer primerjala: nikoli plazil, obračati in posedati se je začel pri 11ih mesecih, shodil pri 17ih mesecih, cartanja ni maral-bilo mu je vroče, tako da tudi hranila sem ga na skupaj speti blazini za dojenje (nisem dojila), če igrače ni dosegel, se je pač s prsti igral, veliko je spal, jokal malo ali nič, gneče in hrupa ni maral, rad je strmel v en kot stropa in se nasmihal…
takole za svojo dušo in notranji mir pa le omeni pediatrinji na pregledih kaj te preganja. je pa najverjetneje čisto vse ok!
Hej, svetujem ti, da otroka še naprej opazuješ in ne delaš panike. Počakaj, da se še kaj bolj skristalizira. Te pa poplnoma razumem. Tudi naš ni bil “normalen”. No, je normalen, a se nam je zdelo, da ima neke fore in finte, ki niso običajne. Kot neke vrste tiki. Vsi so govorili, ah, to ni nič, to tako dela od navdušenja, bo minilo, ipd. Ni ravno bil vedno zbran, živ, živahe, razposajen, pa so vsi govorili, otroc, taki so … Samo ni res čisto tako. Se mi zdi, da starši, mama, oče lahko najlažje opazita kako “hibo”.
Vsem, ki so bili pametni, ko sem jim kaj omenila v zvezi z našim mulijem, z “veseljem” povem, da nisem trapala v tri dni indelala panike. Se je pač izkazalo, da ima neke vrste motne pozornosti, morda kako foro za avitste. Se še ne ve čisto. Gre pa z zamikom v šolo. Tok o tem, da je samo razigran. ;_) Pa da ne bo pomote, fant je cukr, brihtn k sto hudičev, čuteč, nežen, res dušica od človeka … Veliko se bo dalo narediti z dieto pa drugimi stvarmi in ni konec sveta.
Tako da draga mama, le pogumno naprej, zaupaj svojim občutkom, ne paničari, predvsem pa mu daj dovolj ljubezni, prave ljubezni in topline in sprejemanja. To je vse, kar naši najmanjši rabijo. No, pa meje. 😉
srečno
vsem, ki pa ne poznate situacije, katere koli, pa predlagam, da niste takoj kritični, nesramni, napadalni.
lp
Avtisti (bom direkten) so otroci in odrasli ljudje, ki so – v avtu.
V sedemdesetih, osemdesetih jih verjetno v celi Slovebiji ni bilo deset, danes jih je očitno vsaj tisoč.
Kaj je vzrok: hrana, kaj v zraku, vodi, ne vemo, ampak sumimo. Ja pa seveda težka za njih same. Ker so tako drugačni. In težka seveda za starše.
Ni fajn, da si od drugega, tretjega leta v avtu.
In toleranca do takih (pa tudi do vseh ostalih otrok/ljudi, ki so malo bolj “posebni”), je žal vsak dan manjša.
Teži za pregled v razvojni, ni druge. Pomoje ne kompliciraš. Tale “fantki se razvijajo počasneje” je dost pogosta, pa ne drži vedno. Tudi razne zgodbice o ‘zaostankih v razvoju,ki so se izkazali za nič’ ti verjetno ne pomagajo kaj veliko. Če te skrbi, to razčisti.
Mi na forumu ne moremo vedet, če ima tvoj fantek avtizem, iz tega kar si zapisala, pa sklepam, da se otrok razvija drugače od tega, kar si navajena in te skrbi. Torej, še enkrat ali petkrat do pediatrinje in težit za pregled. Sicer zna biti, da se te bodo do 18 meseca otepali. Takrat je namreč meja, da otrok spregovori, pa tudi več socialnih pokazateljev je že jasno vidnih.
Vmes poglej morda kak video na temo zgodnjih obravnav za motnje avtističnega spektra in z otrokom izvajaj vaje – če ni z njim nič narobe, mu itak ne bodo škodile. Gre samo za nežno spodbujanje.
Opozorilni znaki, na katere bodi pozorna: Se ne odziva na ime; se ne odziva na glasne zvoke, čeprav imaš občutek, da sliši v redu; ne beblja; se ne igra otroških igric (npr. ku-ku, ko se mu skriješ); ne uporablja gest (npr. da ga dvigneš); ne pomaha z rokico; ne kaže s prstom; hodi po prstih na nogah.
Če ima par znakov, to še ne pomeni, da gre za avtizem. Ti znaki tudi niso neki diagnostični kriteriji za MAS, so pa pogosti. Bodi pozorna, če se pojavljajo pogosto in si beleži.
V glavnem smo tu za to področje bolj laiki.
Mene bi tudi zaskrbelo, da ne posnema, vendar po drugi strani praviš, da očesni kontakt ima.
Jaz bi se osredotočila na to, kolikokrat ga išče in bi se vedno odzvala nanj. Pač delaj nekaj, s čimer spodbujaš očesni kontakt, ker je ta kontakt pogoj za toliko pomembnih procesov v razvoju.
Boljšega nasveta nimam. Mislim, da bi tudi jaz v takem primeru zaupala zdravnici, da je mnogo prezgodaj za takšne oznake. Vedeti moraš, da se mu možgančki še razvijajo in kot starš lahko sam presenetljivo veliko vplivaš nanj.
Ne vem, koliko je stareši majhen, si pa za tega najmlajšega sistematično vzemi čim več časa. V vozičku ga imej obrnjenega k sebi, veliko se pogovarjaj, išči njegovo pozornost, izkoristi vsako njegovo zanimanje za nekaj, pa naj bo še tako skromno nakazano.
Avtorica, otroci gredo v razvoju skozi faze, stroka in izkušnje s to starostjo.
Ko usvaja hojo, hkrati ne gredo še druge dejavnosti, se jih uči, vendar niso v ospredju.
Govor razume? Si lačen, žejen? Greš k mamici, očku? Boš to in to? Igračo, jed, žlico, npr.? Čevje, copate. Pridi k meni.
Razume? Govor pri teh mesecih razume, govori pa še ne. V resnici fantje počasneje.
Normalno se shodi okr. 15.mes.
Za govor pa tja do 3.leta.
Če je govorni aparat normalno razvit, vključno s sluhom, vidom, gre normalno v razvoju.
To pediatrinja verjetno je pregledala. Sicer pa lahko testiraš sama, koliko te sliši, razume, vidi.
Kot navajaš, se veluko giblje, ne le hodi, tudi plazi, kar je zelo dobro tudi za psihični razvoj, ne le fizični.
Vidim, da je hiter, da veliko raziskuje. Da je precej dejaven in nima preveč časa za ostale stvari, čepenje, čakanje, da je bolj samostojen, samozadosten, se sam zaposli. Kar tudi pomeni, da veliko ne joka.
Imaš raziskovalca.
Ker je ravno v fazi hoje, si govor le zapomni, ga razume, govoril bo, ko bo govor prišel na vrsto.
Po domače povedano.
So otroci, ki se pridejo le stisnit obte, pritisnit, že letijo dalje, ker jih preveč stvari zanima.
Vse našteto lahko stestiraš sama in se pomiriš.
Pri teh mesecih le redki čebljajo. Kaj šele govorijo. Še manj hodijo na kahlo.
To, plazenje, plezanje, hoja, za njo tek, ter raziskovanje. Uf, koliko zanimivega za takega malčka! Toliko za obdelat novih in nepoznanih stvari.
Objemi ga in pobožaj. Pa te bo nazaj. Zapoj mu, kaj zrecitiraj. Preproste verze, ponavljajoče. Ko bo čas, jih bo ponovil.
Vse dobro, srečno.
V Sloveniji ni strokovnjaka za avtizem. Žal je s pokojno psi. Simono Weiss še to zašlo in sedaj se je treba izmišljevati, kdo bo več in bolj trapastih diagnoz postavil.
Starši naj blokirajo te bumbarje in se naj izobražujejo sami ali preko adekvatnih društev.
Sistem s toliko zbrkariji, kot je zadnjih 20let, je za znoret. Stroke so iz nestrokovnih šušmarjev. Ne se jim pustit.
V Sloveniji ni strokovnjaka za avtizem. Žal je s pokojno psi. Simono Weiss še to zašlo in sedaj se je treba izmišljevati, kdo bo več in bolj trapastih diagnoz postavil.
Starši naj blokirajo te bumbarje in se naj izobražujejo sami ali preko adekvatnih društev.
Sistem s toliko zbrkariji, kot je zadnjih 20let, je za znoret. Stroke so iz nestrokovnih šušmarjev. Ne se jim pustit.
[/quote]
Kaj pa Ajda Demšar (roj. Gazvoda)? A ona pa zate ni strokovnjakinja? Izobraževala se je na temo avtizma v Angliji…
Forum je zaprt za komentiranje.