Ali je možno da ljudje tako zavidajo?

Od kje ljudje vedo koliko imaš nepremičnin, koliko na računu, koliko kreditov….mislim zakaj o tem sploh debatiraš? Pa ne mi rečt da so kar napletli. Imam več stanovanj v ljubljani in še par v drugih koncih slovenije pa za to razen mojega partnerja, odvetnika in gospoda ki jih upravlja ne ve nihče. No bančnik verjetno tudi ve približno. Koliko imam na računu še partner ne ve. Gre sicer lahko pogledat, ampak dvomim da kdaj gre. Ljudje tudi ne vedo ali imam kredite ali ne. Verjetno predvidevajo da jih imam. Vedo sicer da mi ne gre slabo ker ne živim ravno skromno, ne razmetujem pa z denarjem in ne govorim o denarju sploh (razen z bančnikom in partnerjem). Družbo imam v večini že od otroštva. To so taki ki me res poznajo. Ja imamo malo drugačen življenjski stil, ampak še vedno se radi družimo in preživljamo čas skupaj. Včasih kdo kaj reče glede potovanj, hiše ipd. ampak nikoli iz zlobe. Občasno kdo vpraša glede denarja ampak pač rečem da o tem ne govorim ker so osebne zadeve. Za poslovni del imam svoj del znancev/kolegov, tam se bolj o službenih zadevah pogovarjamo. Veliko prijateljev imam tudi iz sveta dobrodelnosti, ker veliko sodelujem. Večina ni premožna. Nekateri pa verjetno so. O tem ne govorimo. Sosedje so verjetno tudi pri bolj premožnih, ampak vem pa pač ne, ker o tem ne govorimo. Mogoče so zapufani za tri življenja. Hočem povedat da če boš vodil z denarjem, te bodo sodili po tem. Večina se te bo pa izognila ker prepotentnih bebcev večina ne mara. Razen ostalih prepotentnih bebcev da se gredo lahko tekme kter je večji petelin na vasi. Verjetno si tudi čisto preveč občutljiv in vsako omembo nekoga glede tvojih stvari jemlješ kot foušijo. Mogoče jim je pa samo všeč. Ali pa si tudi želijo in potem malo sline pocedijo. Nič slabega v tem. Vsi imamo kaj kar želimo pa nimamo. V glavnem ne ukvarjaj se toliko sam s sabo ampak se posveti drugim. Vsak se rad pomembnega počuti. Bodi prijatelj in boš imel prijatelje. Če si plehek človek pač ne boš imel pravih prijateljev ker svoji k svojim pa to. Torej ne bit tak kakršnih ljudi nočeš okoli sebe. Ljudi ki ti ne želijo dobro pa izloči pač ko to opaziš.

Imam premožnega prijatelja in mu želim, da mu uspe njegov finančni cilj. Ne vidim problema. Mi bi pa šlo na živce, če bi pričakoval, da jaz plačujem njegove pijače.

Zamenjaj družbo. Sploh ne vem kako pridete do debate koliko ima kdo denarja in od kje. A si oneje tudi merite?  Verjetno ne;)

Najdi ljudi, ki so radi s teboj zaradi tebe. Ko boš v njihovi družbi, boš imel občutek varnosti, da si lahko ti ti.

Naj ti ne pride do živega, če veš da si do denarja prisel na pošten način.

Če ga imaš toliko, je prav, da premisliš, da bi komu dal ribisko palico in ga naučil loviti.

Ogromno situacij v katerih do se znasli ljudje… z nanjem, delovni… pa potrebujejo samo mentorja…

Zadrži prijatelje, ki te podpirajo. Spoznaj nove, ki jim lahko odpreš svet, da se postavijo na noge

Slovenija je itak totalna banana republika kar se tega tiče. Večina naroda neizobraženih kmetavzarjev, ki jim faušija iz riti raste. Vem kako je to, sej si človk še avta ne sme kupit brez da ga cela vas grdo gleda potem. Raje rečeš da si ga na lizing vzel. Dost žalostno drgač, da se uspešne ljudi zaničuje in postrani gleda. Js to ne bi delala s potencialnimi delodajalci, ker roko na srce. Prej al slej te bo en od teh kretenov prosil za službo ali pa denar.

Kaj pa vem odvisno na koga naletiš. Odvisno kako se obnašaš (očitno se tu in tam hvališ) ker bodimo realni večina, ki ima ogromno denarja se ne zna obnašat normalno, ker mislijo da so nekaj več, sploh nočejo komunicirat z ljudmi ki nimajo denarja ali ga imajo malo.

Moja izkušnja je da za ljudi, ki jih poznam in imajo ogromno na računo in drugače, so normalni ljudje nevidni (jih ne pozdravi, se ne pogovarja z njimi itd). Respekt do ljudi si moreš zasluzti nemoreš ga zahtevat z denarjem. Isto ti ljudje ne poznajo tvoje zgodbe tako kot ti ne njihove s tem ne moreš zahtevat da bodo razumeli.

Drugo večina(ne vsi), ki ima preko miljon in podobno so prišli do denarja na koruptiven način bodimo realni in to ljudje vejo, ker niso neumni. Tak da je čista normalno, ko nekdo pride z tega kroga, da bodo ga sodili po izgledi, obleki, avti , hiši in to je čista normalno. Isto kot ti sodiš nekoga če je gay, tranzvestit, ropar, morilec, in to je normalno s tem se v populaciji izobči neprimerno vedenje. Ker če bi podpirali ljudje to bi bilo nekaj z ljudmi narobe in bi populacija s časom izumrla.

Ti pa ne poznaš ravno veliko ljudi z denarjem a ne? No razen očitno nekih prepotentnežev, ki nimajo svetu in ljudem kaj drugega pokazati kot denar.

Moji starši so delali v fabrki za mašino, brat še vedno, sestra prodajalka, najboljša prijateljica tajnica v majhni firmi, moj avtomehanik ima verjetno več denarja kot marsikdo, pa dvomim da veliko ljudi za to ve…..normalni ljudje smo ohranili odnose s svojimi ljudmi. Jih ne sodimo na podlagi denarja. Tisti ki to počnejo so imeli probleme z odnosi z ljudmi že preden so prišli do denarja, ker so pač kreteni.

Eni ljudje, ki so si vse sami ustvarili (in zato jim kapo dol), so bolj zoprni kot sam hudic!

Pametni za vse pocez in povprek, polni samih sebe, najedajo vsem okoli sebe, naduti do plafona in nicesar drugega ne poznajo kot samo delo in delo.

Takih nihce ne mara, pa ce imajo denar ali ga nimajo.

Drugace, v nasi druzbi imamo dva milijonarja (par 10 milijonckov), ostali smo povprecni, eni bolj, drugi manj, a se ne onadva do nas, ne mi do njiju ne obnasamo nic drugace, kot ce ne bi imela toliko denarja. Je pa res, da sta povsem normalna cloveka.

Klin se s klinom zbija. Bogati se družijo samo z bogatimi.

Poglej,hudičecvo prav imaš,pa še nekaj.Bila sva premožna,vsak zase, ko sva šla skupaj se je bilo potrebno praktično vsemu odpovedati zaradi bolezni nasprotne stranke.Prav sva rekla,v imejte premoženje midva mir.Odšla sva v drug kraj,preživljava se od plač z višjo šolo,torej revščina a taisti sorodniki in sosedje,ki naju niso že prej marali,očitno zaradi premoženja naju sedaj ne marajo zato,ker živiva v miru in se razumeva.Ja že cca 10 let živiva v razumevanju,prijateljstvu ljubezni in dobrem sexu.Torej pri nas ne smeš imeti zadovoljstva in denarja.Ko mi je prijateljica šimfala,da je dec pijanec in takrat pleza po njej,njej se pa to gnusi,takšno življenje je ok,to,da prideš domov,si odpret abuteljko narežeta sirčke in se stisnet aob nadaljevanki,to je pa že pregrešno in ni v stilu z našimi časi.Uživaj svoje življenje,veseli se dela in potovanj,za druženje pa očitno niso pravi časi.Vse lepo človek,veseli me,da je še kdo zadovoljen.

Veš kaj bi jaz rekla ,da so ljudje kar radi v bližini ljudi, od katerih si lahko obetajo koristi. Torej more biti en velik minus v zvezi s tvojo celotno situacijo.  To, da so ti nevoščljivi, so ti mogoče ali pa verjetno, smo ljudje, vprašaj pa se tudi, če tvoj način govora o premoženje ne ustvarja nevoščljivost. Bi rekla, da si zaradi tega tudi vzvišena … Takšnih ljudi pa drugi res ne marajo.  Hočem reči, da če bi jaz lahko imela ogromno, o tem ne bi dala drugim vedeti, še manj pa bi komu to govorila. Še več, raje bi vozila kar se da povprečen avto in živela na povprečnem nivoju, vsaj navzven.

Ko nekatere takole berem, se vprašam o čem se v družbi in s kolegi pogovarjate. Imate res bolj globoke odnose ali le površinske? Ne pravim, da se mora vsaka debata vrteti okoli denarja, ampak, če nisi ravno kupčkar, se denar in premoženje prej kot slej opazita in tudi z bljižnjimi kolegi prej kot slej govoriš o njem.

Meni se dogaja kup takšnih primerov. Na obali srečam fuzbal kolega in itak ne grem mim njega, kot da ga ni. Pač se pozdravima in kakšno rečeva. In debata je hitro na “oj, ti si tudi tukaj”, “si prišel bone koristit”, “kaj je gužva tukaj, komi smo dobili apartma, si dolgo iskal apartma”. Se naj lažem? Naj že pri “si prišel bone koristit” zabijem človeka “to so osebne stvari”. Pač povem, da imam tam apartma.

Se pogovam s kolegom in vpraša kaj bom kej počel za vikend. Kaj mu naj lažem, da bom doma spal, če grem na primorsko? Pač povem da bom šel na primorsko in na vprašanje kaj bom tam počel, povem da grem zemljo gledat za nakup.

Pa govorim s kolegom štromarjem kako naj naredim da bom vrata remote odklepal – itak, prvo vprašanje zakaj bom to imel? Se naj lažem? Ne, preprosto povem, da rabim, da lahko gostom odklenem apartma, da se mi ni potrebno s ključi zaj***.

In pred bližnjimi kolegi itak ne moreš skriti teh stvari in ko na koncu toliko nakupuješ, še vsak komentira “uf imaš pa denar”. Ma ne, kur*** nimam ga, kredit vzamem. 🙂

Tako, da ne vem kako to nekateri skrivate? Res živite v nekih zlatih kletkah, kjer hodite peš, v službo, ne greste na dopust, samo zato, da se ne vidi kaj imate? Se pogovarjate o politiki in drugih ljudeh kako živijo?

Ne vem no, ampak zame je tudi denar, premoženje, služba del življenja in tako so te debate tudi redno na sporedu. Ker sam raje debatiram bolj o osebnih željah/problemih itd. je na koncu teh debat več kot pa, o koroni, politiki ali drugih ljudeh….

Govorimo o miljon zadevah, o striktno denarju pa res ne in koliko kaj stane. Jasno da vedo za moje počitnice, za avto, za hišo, vidijo kako živim. Jim je jasno da mi gre dobro. Ampak prav koliko imam in da imam stanovanja za oddajo pa res ne. Za službo se tudi včasih pogovarjamo seveda, ampak ne o cifrah. Če imam kakšen problem se o tem po pravici povedano raje pogovorim s kom ki je na istem in ima tudi podjetje. Ne skrivam prav bolestno stvari. Ne lažem da ne hodim na dopuste. Ampak ne vodim pa s tem. So mi druge stvari/in mojim prijateljem bolj pomembne. Vedo tudi da se lahko obrnejo name za pomoč (tudi finančno), ampak tega noben ne izkorišča. Se pa poznamo že skoraj celo življenje in imamo veliko skupnega. Finance pač ne. Včasih me sicer kdo vpraša za nasvet in to z veseljem podam če vem. Recimo zadnja leta se jih je nekaj lotilo dodatno varčevati/investirati….o tem se brez problema pogovarjam. O točnih cifrah pač ne. Večina nas rada potuje (vsak po svojih zmožnostih), večina rada preživlja poleti vikende na vrtu piknik variante, enkrat pri enih, drugič pri drugih, vemo za probleme en drugega, pomagamo z varstvom en drugemu….ne nimamo površnih odnosov. Razen če to da moja prijateljica ne ve koliko imam na računu in na splošno premoženja vidiš kot površnost. Meni je površno ravno to da razglabljaš o denarju z nekom, ki nima nobene veze s tvojim denarjem. Kaj točno doprinese odnosu če ve cifro na mojem računu? Nič. Nima nič z njo.

Točno tako. Ljudje, ki imajo manj od nas, se nas v velikem loku izogibajo, brez da bi jim kaj naredili. Družijo se s “svojo kasto”, kjer cele dneve jamrajo o tem kako je življenje težko.

Mene to sploh ne moti več, družim se v svojem rangu in sem čisto zadovoljna, vsekakor pa še vedno spoštljiva do ostalih.

Ne pravim, da mora tvoja kolegica vedeti vse digite na tvojem bančnem računu. Ampak da ljudem, s katerimi se veliko družiš preko takšnih in drugačnih debat izdajaš informacije o sebi in tudi o svojem finančnem stanju. Na koncu itak ne veš kaj si je kdo zapomnil in kaj ve o tvojem finančnem stanju.

Te probleme imajo samo ljudje, ki nikoli niso imeli nekih globjih odnosov z ljudmi. Niso nikoli imeli in bili dobri prijatelji. Taki se seveda rabijo družiti s sebi enakimi. V odnose je pač treba vlagat. Če temeljijo samo na tem da ste vsi isti in na istem, potem to ni ravno neko prijateljstvo. Bolj znanci. Če en obuboža boste ga vse zapustili, če en bolj obogati boste vsi pušnili ker bo prešaltal na bogatejše. Da o tem kako mora biti dolgočasno da so vsi v družbi isti sploh ne govorim. Kaj vse ljudje zamudijo ko se družijo samo z “istimi”.

Ja zavist, fovšarija Slivenski nacionalni šport. Tudi, če imaš slabo plačo. Pa neko solato pridelaš je že fovšarija. Pa recimo, pa štetje blagorov. Ljudje, ki jim gre bolje, kot meni. Mi kar naštejejo neke blagore. Blagor tebi, ker: bla bla Eni mi naprimer reče, če ne bi imela mame, bi morala plačat varstvo. In pol rečem jaz. Jaz je pa nimam pa sem plačala varstvo. In pol je zavistna, ker ona ni največja reva na tem svetu in me skensla. No tko. Samega sebe moraš imet rad. Jaz sem na minimalcu in mi ljdje, kar ene prihodke pripisujejo, ki jih ni. Pa starše imam mrtve. Kar vidijo en hokus pokus. Od kje?

Čestitam za sposobnost preskrbeti sebe in svoje.

Jaz imam 35 let delovne dobe, vmes kolaps domačega podjetja zaradi neplačnikov..kaj naj rečem, žalostno.

Delam, vendar v službi je pač to kar je.

Dodatno ne najedem nič, kar bi bilo popoldan, po službi.

Sem pa celo delovno dobo tajnica, administrator, deklica za vse. ker marsikaj znam ;9

Pa bi tako rada še popoldan kaj zaslužila.

Imate morda kak nasvet zame, kako si najti dodatno delo?
Hvala

Kak pa, da drugi vedo kakšno je tvoje finančno stanje?

Veš tisto “ima se, može se, nema se, fejka se”.

Če znaš dobro angleško lahko online delaš. Veliko jih že tako zasluži dodatno ali pa celo nemesto službe. Imaš od preprostega vnosa podatkov, do admin del, vodenje projektov, analize….odvisno pač kaj znaš.

Googlaj freelance work in ti kar nekaj strani vrže. Jaz delam preko freelancer, upvork in fiverr.

Sam imam kar nekaj denarja in nepremičnin. Vozim se v cliotu in oblečen sem iz mane. Okoli mene vsi vse na lizing, se wc papir, pa tudi seveda vozilo za 40kE. Kaj čem ne pasem v njihovo družbo…

Odvisno s kom se družiš in v kakšnih krogih se giblješ. S(m)o takšni, ki razmišljamo drugače (v smislu hvala bogu, da ima ter uživa v tem) ter se podpiramo in so takšni, kot jih omenjaš.

Res je in pohvale za objavo. Sicer denarja nimam preveč in veliko, nekaj pa imam. Vse ustvarila sama, se trudila, delala, da sem zbolela…. takrat samo pameti vanje in prazne besede in obljube. Sedaj pa zavist taka, iz vseh strani. Vse kar imam je slabo, lahko bi baje imela bolje, sam negativizem. Slovenska tradicija. Zato sem že leta v tujini, kjer živim svoje življenje.

Razdaljaj in podarjaj denar oz. materialne stvari ljudem okoli sebe.  Ne glej tolk na svojo rit, glej še kaj na rit drugih. Uči in pokaži drugim, kako zaslužit tolk denarja kot ga imaš ti. Bo faušije manj, vsi te bodo imeli radi pa še dobra dela boš delal. ?Ravno zadnjič sem slišala, da je Agata Christie baje imela toliko nepremičnin, da jih je podarjala drugim.? Pa kdo je ne bi mel rad ?

Zelo se strinjam!