Ali Bog obstaja?

.

Meni je jasno, da softiči ne morejo prenest, da po smrti ni nobenga after lifa. Raje še naprej živijo v pravljici, tko jim je lažje 🙂

bog, vera, politika. vse je to manipulacija

Manipulacija?:))) Seveda, če se pustiš voditi in vleči za uhe.

jaaaa to je manipulacija 🙂

Potem si prazen v sebi? Te nič ne zanima in ne iščeš odgovorov oz. sploh nimaš vprašanj? Ful si dolgočaaaasen.

Nekateri smo dolgocasni, nekateri pa morajo imeti vedno prav (ceprav se motijo). S kom je tezje ;)?

Resnic je vedno več.

Ha ce bi bile zamenjane strani bi se sedaj nekdo usedel na te besede 😉
Samo tole bom se zatipkal. Nekateri iscemo resnico, drugim pa jo servirajo 🙂

Zamenjane? Pa menda ne misliš, da sem se našla v tvojem drugem delu zapisa? Priznam, da je meni res težko v coni dolgočasnih oseb (kar je le posledica tega, kar nimajo).

Ni boga, tudi duš ne.

In tudi pokopališča so precej nesmiselna zadeva, pa še okoljsko portratna. Bi bilo bolj smiselno pepel raztresti, na nek zid pa dati ploščice, kdo vsse je umrl. ne pa da imamo nekakšna zavetišča “duš”, bljak.

Cel tvoj lajf je nesmiseln, zato razumem tvoje razmišljanje.

Direkten odgovor je nesmiselen ker nekateri preskakujejo iz teme na temo. Zato takole. Eni iscejo parntnerja, drugi pogovor, komunikacijo, sex, nekateri zapravljamo cas in nekateri iscejo -potrebujejo komfilkt. Le kam sem G umestil 😉

Jaz se pa do določene mere strinjam z njim – ni mi ravno “bljak”, ampak nekaj tako naravnega (in zaenkrat neizbežnega), kot je smrt, spreminjati v neke ceremonije, se mi zdi pa brezveze. Če se ti človek vtisne v spomin, za obujanje le-tega ne potrebuješ ne nagrobnika, ne ploščice z njegovim imenom, ne svečke za 1. november…

Z ljudmi se je predvsem treba ukvarjati, ko so živi. Ko umrejo, nimajo nič od tega, da jim narediš najlepši nagrobnik.

Se strinjam.

Damir Avdić – Mrtvi su mrtvi

Jaz se pa do določene mere strinjam z njim – ni mi ravno “bljak”, ampak nekaj tako naravnega (in zaenkrat neizbežnega), kot je smrt, spreminjati v neke ceremonije, se mi zdi pa brezveze. Če se ti človek vtisne v spomin, za obujanje le-tega ne potrebuješ ne nagrobnika, ne ploščice z njegovim imenom, ne svečke za 1. november…[/quote]

Potem tudi za čas življenja ne potrebujemo lepih, velikih hiš, z vsemi multifunkcijskimi napravami. Tudi s skromno plačo se da preživeti. In namesto avta, gremo lahko tudi peš.
Če je nekdo celo življenje spoštovan, je prav in si zasluži tudi spomenik, kraj kjer ga bodo ljudje radi obiskovali. Ljudje smo ustvarjeni tako, da radi počastimo dobre in manj dobre ljudi, če smo bili z njimi kakorkoli povezani. Izgovori v stilu, da nam ostanejo njihovi spomini v glavi in ne rabimo dvignit riti…je zame prostaško in nazadnjaško. Zato tudi za čas življenja ne živim v šotoru, ker mi ni vseeno in se mi ne j.ebe za cel svet.

Potem ljubiš samega sebe, saj si vsak predstavlja boga po svoji podobi, kot komu ustreza.

Jaz se pa do določene mere strinjam z njim – ni mi ravno “bljak”, ampak nekaj tako naravnega (in zaenkrat neizbežnega), kot je smrt, spreminjati v neke ceremonije, se mi zdi pa brezveze. Če se ti človek vtisne v spomin, za obujanje le-tega ne potrebuješ ne nagrobnika, ne ploščice z njegovim imenom, ne svečke za 1. november…[/quote]

Potem tudi za čas življenja ne potrebujemo lepih, velikih hiš, z vsemi multifunkcijskimi napravami. Tudi s skromno plačo se da preživeti. In namesto avta, gremo lahko tudi peš.
Če je nekdo celo življenje spoštovan, je prav in si zasluži tudi spomenik, kraj kjer ga bodo ljudje radi obiskovali. Ljudje smo ustvarjeni tako, da radi počastimo dobre in manj dobre ljudi, če smo bili z njimi kakorkoli povezani. Izgovori v stilu, da nam ostanejo njihovi spomini v glavi in ne rabimo dvignit riti…je zame prostaško in nazadnjaško. Zato tudi za čas življenja ne živim v šotoru, ker mi ni vseeno in se mi ne j.ebe za cel svet.[/quote]

In kako danes počaščujejo tiste pokopane Rimljane, in barbare zanamci? Grobovi so ”waste of space” po domače povedano… zraven tega so še strošek, zakurit na grmadi pa sipat v reko ali pognojit vinograde, to je edino smiselno iz nič v nič…. čez 500 let ne bo nihče obiskoval tvojega groba in ne nobenega izmed nas tukaj.

Najhuje pa je to, da bi vsaj zapravili denar za žive, mrtvi ga ne potrebujejo.

Samo narcisoidni samovšečneži si želijo spomenike.
Ker si mislijo, da so nekaj več od ostalih in bi radi, da bi jih še po smrti občudovali. 🙂

Stvar kulture, navad, vzgoje. Verjamem v to, da se življenje s smrtjo ne konča. Torej mi ne more biti vseeno, če gre prah v wc školjko.

Se zabavaš s svojo slabšo polovico?:) Saj res, zadnje čase bolj malo piše…povabi jo, da pride kaj okrog.

Jaz se pa do določene mere strinjam z njim – ni mi ravno “bljak”, ampak nekaj tako naravnega (in zaenkrat neizbežnega), kot je smrt, spreminjati v neke ceremonije, se mi zdi pa brezveze. Če se ti človek vtisne v spomin, za obujanje le-tega ne potrebuješ ne nagrobnika, ne ploščice z njegovim imenom, ne svečke za 1. november…[/quote]

Potem tudi za čas življenja ne potrebujemo lepih, velikih hiš, z vsemi multifunkcijskimi napravami. Tudi s skromno plačo se da preživeti. In namesto avta, gremo lahko tudi peš.
Če je nekdo celo življenje spoštovan, je prav in si zasluži tudi spomenik, kraj kjer ga bodo ljudje radi obiskovali. Ljudje smo ustvarjeni tako, da radi počastimo dobre in manj dobre ljudi, če smo bili z njimi kakorkoli povezani. Izgovori v stilu, da nam ostanejo njihovi spomini v glavi in ne rabimo dvignit riti…je zame prostaško in nazadnjaško. Zato tudi za čas življenja ne živim v šotoru, ker mi ni vseeno in se mi ne j.ebe za cel svet.[/quote]
Časi gredo naprej. Slišim, da bodo začeli v nagrobnike montirat wifi, da se bodo svojci dlje časa zadržali ob pokojnem…..
Ti si že pripravljena za to novotarijo, a ne? :))

Nop, nisem obsedena s tovrstnimi novostmi.

No tut prav, rožnivenec je še vedno tvoja edina oprema za na tak kraj?
Kolikokrat pa prideš okoli? 🙂