Ali bi dali v najem del parcele svojim staršem?

Jaz imam parcelo v velikosti nekje 1.000 m2. Starša sta me vprašala, če jima dam v najem nekje 300 m2, da bi si na tej parceli naredila vikend. In da po njuni smrti bi ta vikend ostal meni. To parcelo sva pred kratkim kupila s svojo ženo in nameravava graditi hišo. Morda bova parcel tudi prodala in si kupila na drugi lokaciji, ampak še nisva sigurna.
Sedaj imam s staršem še dobro odnose. Bojim pa se da se bodo lahko skrhali, če bomo preveč skupaj ali pa da bom želel parcelo ali hišo kasneje prodati. Čeprav sta mi rekla, da bi mi plačevala najemnino jima ne bi moral zaračunati. Tako da bi jima dal brezplačno. Še raje pa bi da me tega sploh ne bi vprašala, saj si z ženo želiva svoj mir. Bojim pa se tudi tega, da bova parcelo kasneje težje prodala. Ali imate vi že kakšne podobne izkušnje? Kaj mi svetujete?

Moram rečt, da imajo tvoji starši malo čudne ideje in da so te res postavili v neprijeten položaj. Jaz ne bi bila za to, ker:

1. Tudi če se dobro razumete, ni rečeno, da se boste tudi v prihodnje.
2. Če jima odstopiš 1/3 parcele, tebi ostane okrog 600 kv. metrov, kar je kar malo.
3. Sigurno je tako parcelo (ali hišo) težje prodati.

In najpomembnejše:
4. Jaz osebno ne bi želela še nekoga na svojem dvorišču. SI predstavljaš, da lepo v miru uživaš v naslonjaču pred hišo, tvojima dvema se pa zljubi pečt čevapčiče in povabita še kakšne prijatelje? Ne, hvala.
5. To, da vikend kasneje ostane tebi, je hudo slab argument. Kaj hudiča ti bo vikend 20 metrov od bajte?

Moram priznati, da za tako izviren način vzpostavljanja kontrole še nisem slišala. :-))) Ne mi rečt, da je na celem svetu ravno ta tvoja parcela taki raj pod soncem, da ji enake ni. Če starša pravita, da sta pripravljena plačati najemnino… pri skoraj vsaki kmetiji se da dogovoriti za “najem za 99 let” za nekaj 100 kvadratov in tam postaviti leseno utico. Ta ideja tvojih staršev je pa, oprosti, čisto enaka, kot če bi te prosili za najem ene sobe v tvoji hiši, ker imaš tako lepo… Ma, bejž no!

Ti jih lepo naravnost vprašaj, ali dvomita, da sta svojega otroka pravilno vzgojila. Ne, seveda sta ga vzgojila pravilno. Torej je tebi popolnoma jasno, da boš za njiju skrbel, ko sama ne bosta zmogla. Takrat boste morda razmišljali tudi o tem, da bi stanovali blizu drug drugega, zaradi lažje nege. Do takrat pa… vsakemu je dano eno življenje in vsak naj živi svojega.

Otroci svojim staršem ne dajejo!!!!

Res čudna želja. Mogoče pa mislita velikost 4×4 in še to leseno. Potem ni tolk grozno. Če bi zidala, ti pokvarita parcelo in to nima nobenega smisla, če je pa mišljena lesena utica je pa stvar dogovora saj lahko odpeljeta tudi v enem dnevu.

Parcela okrog 1000 m je tako mala, da si lahko na njej postaviš eno hišo in imaš malo vrta ali trave. Ravno toliko da ti sosedje ne dihajo za vrat, sicer si tako stisnjen, kot bi bil v kakem bloku.
Moj odgovor bi bil ne.

Drugim bi prodala, svojim staršem pa ne bi niti prodala niti dala v najem?

Drugim bi PRODALA, ne pa odstopila en košček v najem. Ne vidiš razlike?
PRODALA in stanovala nekje drugje, ne na istem dvorišču.

Ko bodo enkrat “v najemu”, bodo najmanj vsak vikend tam. In se bo seveda “spodobilo”, da se jih povabi na kosilo… je lažje skuhat v pravi kuhinji kot v zasilni. Potem se bo ta stari zdelo prav, da pomaga pri kuhi. Potem ji ne bo prav, kako so stvari zložene v kuhinjskih omaricah. Itd. Itd. Itd.

Prerezati popkovino je dostikrat boleče. Za starše, za otroka ali celo za obe strani. Ne prerezati popkovine in zvleči v svoj kotel še nič krivega partnerja je pa nezrelo in hudobno. Se opravičujem, ampak resnično nimam lepega mnenja.