jJaz sem zaljubljena v to knjgo. Jo še kdo bere oziroma jo je pravkar prebral. Je še na koga napravila tako močen močen vtis?

alojzija smuk

Se ena neprebrana klasika na mojem doooolgem seznamu. Bom, obljubim! 🙁

Jaz tudi obljubim, delim si namreč seznam poletnega branja …

uf, tudi meni se izgublja na dolgem seznamu knjig, ki jih še moram/želim prebrati. Bo treba na ene dolge samske počitnice.

No, sem prav radovedna.

Pozdrav

Alojzija

NO, ko preberete, pa spet poklepetava.

Alojzija

jaz sem ga brala pred leti, ko sem si še zapisovala lepe stavke iz knjig (ne lepih misli, da ne bo pomote). ob branju AK sem napolnila cel mali zvezek s trdimi platnicami. kako se stvari v zgodbi prepletajo in razpletajo na najbolj presenetljiv način!

AK je naravnost fantastičen, se strinjam …

Evo, končno sem se lotila stvari in po prvem delu (Justine) sem kar nekam zmedena. Ne najdem ravno glave in repa, ne dojamem čisto, kje se vse skupaj začne in kam gre. Jezik (berem v originalu) je strašno baročen, pripovedovalec pa – hja, rekla bi, da pretirano narcisoiden. Skratka, če ne bi imela predstave o nekem velikem, temeljnem delu, bi po Justine najbrž kar obupala. Tako pa se bom prebijala naprej – lahko kdo od vas, ki ste jo prebrali, morda namigne, v čem je keč? Se morda na koncu vse odpre za nazaj? Res me zanima!

Jaz sem to knjigo brala v najstniških letih in me je očarala – nimam pojma, kaj bi si o njej mislila, če bi jo brala zdaj. Pogosto se mi je namreč primerilo, da sem bila nad knjigami, ki so mi bile všeč med odraščanjem, ob ponovnem branju popolnoma razočarana …

Prvič sem jo prebrala tam pri petnajstih in bila mi je všeč, čeprav najbrž nisem vsega razumela. Všeč mi je bila tudi drugič, tretjič…. in vsakič sem v njej odkrila kaj novega. Saj res, lahko bi se je spet lotila.
LP, Astra