Bi kdo premogel kakšen pameten nasvet v zvezi s sklanjanjem tujih imen/priimkov, morda napotilo na kakšen dosegljiv strokovni članek ali kaj podobnega (v pravopisnih pravilih o tem ni veliko napisanega, morda sem pa tudi kaj spregledala?!).
Trenutno me namreč muči neki Bartholomew: glede na to, da se, če se ne motim, izgovarja Bartolomju, sem v dilemi, ali se sklanja Bartholomewa (izg. Bartolomjua) ali morda Bartholomewja (izg. Bartolomjuja) …

Ravno zdaj me je “obiskal” še neki g. Mikkelsen. Omenila sem torej g. Mikkelsena ali Mikkelsna (ali pri imenih vedno uporabljamo pravilo, da se pri sklanjanju izpusti nenaglašeni e, kot pri npr. Domen, Domna ipd.)?

Podoben primer v slovarskem delu SP2001 je:
Shaw -a [šó -ja] m s -em/-om [em] oseb. i. (ọ) |angleški dramatik; ameriški pisatelj|
Shawev -a -o in Shawov -a -o [-ev-] (ọ)

Po tem primeru bi sklanjal: Bartholomewa, svojilni pridevnik bi bil Bartholomewev, pri izgovarjavi pa pride vmes “j”. Bo najbolje počakati še kakšno mnenje.

Po SP2001 očitno ne vedno, notri so Amudsena, Andersena, Ibsena, Mommsena …
Po drugi strani pa imaš Grímmelsháusen -sna, Münchhausen -sna …

Tvoj primer je po moje bolj podoben zgornjim, torej je “Mikkelsena”.

S sklanjanjem tujih imen je vedno križ in imam tudi sama vedno veliko problemov. Kar se tiče imena Bartholomew, gre najbrž za ime, kjer se razhajajta pisna in govorjena oblika, zato se najbrž sklanja Bartholomew Bartholomewa, svoj. pridevnik Bartholomewov ( po tipu Descartes, izg. dekart, v rod. Descartesa, izg. dekarta).
Mikkelsen sodi pa v kategorijo nordijska imena na -sen (kot npr. Andersen) in je v rod. Mikkelsena, svoj. pridevnik Mikkelsenov. E se ne izgublja.
Zanimiv je pa npr. Dumas, Dumasa, v orodniku in obliki za svoj. prid. pa sta možni obliki z Dumasem/z Dumasom.