ah ta celodnevna služba…

Blazno srečo imam s temi službami… V zadnjem letu in pol je to že moja tretja, pa še to razmišljam, da bi si ponovno iskala drugo… Zaključuje se mi trimesečno poskusno obdobje. Dnevno povprečno oddelam 10, tudi 12 ur, dostikrat delo nosim še domov, delam tudi kdaj za vikende… Od dneva dejansko nimam nič. Grem zjutraj, pridem zvečer. Delam v marketingu drugače, trenutno. Saj včasih me to ni motilo, da sem bila cele dneve v službi, samo odkar imam otroka, bi pa rada kaj časa preživela tudi z njem, doma. Zato sem si tudi po porodniški poiskala drugo službo, ker prejšnja je imela res fajn tempo, pa žal, ne najdem nobene, da oddelam svojih 8 ur in konec (ok, saj mi ni problem še kakšno delo narediti doma, ponoči)… Pa ne, da se pritožujem, samo tale mon je itak priročen za vsakršno neumnost… Okolica me na nek način- nekateri- obsoja, ker ne preživim dovolj časa s svojo družino; spet drugi se “zgražajo”, kako si upam kar menjavat službe, ker eni je ne morejo dobit, jaz se pa kar preseravam; tretji pravijo, da itak sem vedela, v kaj se spuščam… Mah ja.

Če delaš 12 ur, potem upam, da tudi dobiš najmanj 1,5x količnik plače,

Drugače se nekdo fajn dela norca – ali delodajalec s tebe ali pa ti sama s sebe…

Nadure se plačajo ali pa koristijo.
Jaz jih rajši koristim – na ta račun sem lahko doma skoraj vsak petek…

Seveda je drugim najlažje srat. Če bi bila doma, ker se pač s takim tempom ne strinjaš, bi bila največja lenoba in izkoriščevalka, očitno jim gre pa v nos še to, da zaradi iskanja boljše službe le-te pogosteje menjaš.

Ne sekiraj se, upam, da čimprej najdeš najboljše zase 🙂

Eh joj, rit me že boli tu, od sedmih čepim za tole mizo, zadevo sem dokončala, še nekaj oblikujem in čakam šefa, da pride preverit.
Kar se tiče teh nadur- ja, plačo imam dobro, ne rečem! Ampak bi veliko raje oddelala večinoma 8 ur, pa šla domov in dobila manjšo (normalno) plačo. Nadure dobim, ali plačane ali se pa nabirajo (in ko ni toliko dela, lahko koristimo prosto). Tako pač je, tudi v pogodbi napisano.
Ma ne vem sploh, kaj naj si iščem… Služba me veseli, ne rečem, in ne bi rada zdaj šla delat nekaj čisto x… Samo se bojim, da je to nazadnje edina možnost, da bom lahko še kaj časa preživela “doma”.

Žal obojega ne moremo imeti. Se pravi dobro zaaslužiti in biti 8 ur v službi. Sama se odloči oziroma odloči se kakor čutiš. Vedi pa da izgubljene ure z otrokom se nikoli ne povrnejo, škoda pa je velika. Jaz sem dala prednost otrokoma. Sploh sedaj ko sta v 3 in 4 razredu in se moramo že kar učiti oziroma če ne bomo osvojili osnov (poštevanka, branje, pravilno učenje, angleščina) bosta imela vedno težave.
Pa denarno ravno tako shajamo, saj posledično sem več doma in marsikaj lahko postorim sama.

Ne razumeš- moja osnovna plača je tako dobra, da sem povsem zadovoljna z njo. Kolikor bi bila plačana za 8-urni delovnik, bi mi bilo več kot dovolj. Samo (žal) sem šele sedaj zadnje leto ugotovila, da imam pač poklic, s katerim bi težko delala normalno… Ne vem, no. Ali pa mi ne uspe najti v redu službe…

Osebno sem prepričana da se vse da poštimat in da smo hkrati lahko in dobre osebe, dobre mame, dobre uslužbenke, partnerke, prijateljice, hčerke, sestrične…..

Če te urnik resnično moti, pa ga zamenjaj, zelo simpl. Lahko še vedno oddelaš svoje, ampak vmes si vzameš čas za družino. Kombiniraš, lahko recimo delaš 2x na teden do poznega večera v službi, za sveto si potem pa 3x prej doma in z delom po potrebi nadaljuješ zvečer? Marketing je precej odprt glede tega, kot poznam to okolje….

Skratka, če domov hodiš kljub daljšemu delu nasmejana, dobre volje, zadovoljna, potem pa zadrži tak tempo, otrok pa bo ob veseli mami vsekakor le veseli otrok. Če boš “zaradi otroka” hodila prej domov, ker tako pravi tvoja okolica, boš prej ali slej jezna na otroka, češ, da se zaradi njega nisi uresničila kot oseba.

Ne vem, presodi sama, jaz sem vseskozi plula med vsemi temi variantami (ne delam v marketingu, pa vseeno) in sem še kar zadovoljna.

Povedala sem šefu, kako in kaj, jasno in glasno, da ne mislim viset v službi 7-19. Da mora po zakonu od delavca dobiti pisno privoljenje za nadure, da ga še nikoli nisem zahtevala, zdaj pa ga bom primorana, ker se vede, kot da sem inventar podjetja. Povedala sem, da sem pripravljena delati vsak dan max 8 ur, da pa sem pripravljena narediti tudi dovoljenih 20 nadur mesečno, vendar doma zvečer, ne po 16. Po 16 (oz. po 15, če sem ob 7h prišla), nisem več dolžna delati. Da se da delo vedno tako organizirati, da je narejeno v 8 urah +/- kaka ura dnevno. In naj zorganizira tako, ker zato je tam. In je zorganiziral. Pa še sodelavci so bili hvaležni, ker od takrat nihče ni več, če res ni bilo nujno, ostajal po 16, max 16:30.