Agota Kristof – kateri prevod?
Ravno sem prebrala Šolski zvezek in se čisto navdušila nad avtorico. Seveda sem takoj nato ugotovila, da je to njeno edino delo, prevedeno v slovenščino. Ker sem videla, da ste nekateri brali tudi Dokaz in Tretja laž, me zanima, kateri prevod priporočate? A je srbski vredu (mi je jezikovno nekako najbližji, pa še poceni se da nabaviti)?
Ja, tudi mene je čisto prevzela, pa sem ena zoprna, sitna, skorajda poklicna bralka, ki so ji knjige tako ali drugače poklic. Že dolgo sem brala in brala knjige, ne da bi se me kaj res dotaknilo – so bile pač boljša in slabše, nič več.
Pri Šolskem zvezku sem po res dolgem času spet padla v stanje “sveže, naivne bralke”, če veš, kaj imam v mislih … stanje, ko si še dokaj “nedolžen” bralec, ko se prepustiš avtorju, ne pa da knjigo ves čas ocenjuješ …
A veš, meni je bilo najbolj fascinantno ravno to – tak odsekan slog, brez trohnice čustev, brez možnosti vživljanja v like, pa te knjiga tako zagrabi, da se sploh ne zavedaš, kaj se ti je zgodilo. In ko jo (na dušek) prebereš, ne veš, ali si sanjal ali je bilo res. No, vsaj jaz sem jo tako doživela.
Zate imam še dve vprašanji, če ti ni odveč. Najprej, ali si prebrala tudi Včeraj (ta menda tudi v srbohrvaščino še ni prevedena)? Zanima pa me še, če si ti tudi Katja15? Ker sem se odločila, da si (če dovoliš?) zabeležim knjige, ki jih priporočaš v branje :-).
Heh, ja, hvala za tak hud kompliment :-)))
Ja, tudi Katja15 sem, nekajkrat se mi je zatipkalo, ker je to en moj prastar nick z nekega čisto drugega foruma, pa mi je kar sam padel pod prste …
Evo, tule je en tak razširjen seznam knjig, ki so mi všeč in je namenjen prav njihovemu širjenju. Vse morda ni najbolj briljantno, ampak to so pač knjige, od katerih se me je vsaka tako ali drugače dotaknila, bodisi kot ultra resno branje bodisi kot knjiga “za sprostitev”:
Adams, Douglas: Štoparski vodnik po galaksiji (klasika)
Atwood, Margaret – večina je kar dobrih
Auster, Paul: The New York Trilogy
Bailey, Paul: At Jeruzalem, Gabriel’s Lament, Old Soldiers, Trespasses
Baretić, Renato : Osmi povjerenik
Barth, John: The End of the Road, The Floating Opera
Beattie, Ann: Distortions
Bellow, Saul: Humboldtova oporoka, Henderson, kralj dežja, Herzog, Dekanov december
Bernhard, Thomas: Sečnja, Izbris
Böll, Heinrich: SKORAJ VSE
Brizzi: Jack Frusciante je zapustil skupino (mladinska, ampak luštna)
Calvino, Italo: Če neke zimske noči popotnik
Camus, Albert: Tujec, Novele, Kuga
Carre, John le: super vohunke
Carver, Raymond: VSE
Cendrars, Blaise de: Moravagine
Cortazar, Julio: Zasledovalec
Deighton, Len – ne vem, kaj je prevedeno v slovenščino, ampak jaz sem nora na njegove vohunske zgodbe … (Berlin Game, Mexico Set, Only When I Laugh, Spy Hook, Spy Line, Spy Story, Funeral in Berlin, An Expensive Place to Die, MAMista, Hope, The Ipcress File, SS-GB, Catch a Falling Spy, Goodbye Mickey Mouse)
Dos Passos, John: Manhattan Transfer
Durrell, Laurence: Aleksandrijski kvartet – ne vem, ali bi mi bil še vedno všeč, prebrati je pa treba
Eggers, Dave: A Heartbreaking Work of Staggering Genious
Faulkner, William: Absalom! Absalom!, Divje palme, Svetloba v avgustu
Ford, Richard: Sportswriter (ena čisto odštekana melanholija, fenomenalna knjiga)
Friedman, Kinky: Elvis, Jesus and Coca-Cola (za ljubitelje, krimičev, mačk in cigar, odštekan humor)
Gadda, Carlo Emilio: Tista zagamana godla v Kosji 219
Gombrowicz, Witold: Ferdydurke
Haushofer, Marlen: Mansarda
Hawes, James: Rancid Aluminium
Highsmith, Patricia: Edith’s Diary
Hill, Susan: A Bit of Singing and Dancing, Gentleman and Ladies, The Albatros and Other Stories
Hoeg, Peter: The History of Danish Dreams, Tales of the Night
Hoffmann, Gerd: Izstop pesnika Roberta Walserja iz pisateljskega društva, Lektor v Ljubljani
Hudej, Mohor: Mumps v zrelih letih
Irving, John: The Prayer for Owen Meany, Hotel New Hampshire, The Cider House Rules (za mirno, spokojno branje – priporočam zlasti prvo)
Jelinek, Elfride: Ljubimki
Jergović, Miljenko: Sarajevski Marlboro, Dvori od oraha
Jerome: Trije možje se klatijo
Joyce, James: Ljudje iz Dublina (dobra osnova za ostalo)
Kesten, Henrik: Mož šestdesetih let
Kristof, Agota: Šolski zvezek – in vse ostalo
Kureishi, Hanif: Mavrično znamenje, The Buddha of Suburbia (“za na morje”)
Lahiri, Jhumpa: Interpreters of Maladies
Lenardič, Mart: Moje ženske, Še večji Gatsby (briljantne zgodbice)
Lenz, Siegfried: Knjižni molj
Lively, Penelope: According to Mark, City of The Mind, Judgment Day, Moon Tiger, Pack of Cards, Passing On, The Road To Lichfield, Treasures of Time (“žensko” pisanje)
Llosa, Mario Vargas: Pogovor v katedrali
Lodge, David: Nice Work, Out of the Shelter, Small World, Therapy, Home Truths
Lurie, Alison: Foreign Affairs, The War Between the Tates, Love & Friendship (sprostitev)
Malamud, Bernard: Dubbinova življenja, Fidelmanove slike, Novo življenje, Pomočnik
Mann, Thomas: Čarobna gora, Noč v Benetkah
Mansfield, Katherine: Garden Party and Other Stories
Marias, Javier: Tako belo srce, Jutri v bitki misli name
Marques, Gabriel Garcia: Polkovnik nima nikogar ki bi mu pisal, Ljubezen v času kolere
Mazzini, Miha: Godbe
Mc Cullers, Carson: The Ballad of the Sad Café, The Member of the Wedding, The Mortgaged Heart, Ura brez kazalcev
McInerney, Jay: How It Ended, Ransom, Brightness Falls
Njatin, Lela B.: Nestrpnost
Oates, Joyce Carol: Do With Me What You Want
Paling, Chris: The Silent Sentry
Raabe, Wilhelm: Sladkosned
Sartre, Jean Paul: V zrelih letih
Sayle, Alexei: Barcelona Plates (luštne kratke zgodbe)
Sontag, Susan: Benefactor
Tartt, Donna: The Secret History
Trevor, William: Mrs. Eckdorf in O’Neill’s Hotel
Tyler, Anne: Breathing Lessons, Celestial Navigation, Saint Maybe, The Tin Can Tree, Morgan’s Passing, A Slipping-Down Life, Ladder of Years, A Patchwork Planet (fajn “žensko branje” za sprostitev)
Updike, John: Semenj v hiralnici, Bech: A Book, Bech Is Beck, Rabbit at Rest, Rabbit se vrača
Waugh, Evelyn: A Handful of Dust, Brideshead Revisited
Weldon, Fay: The Shrapnel Academy, Puffballs (in tudi ostale so odštekane)
Welty, Eudora: Collected Stories
Wharton, Edith: The House of Mirth
Wilder, Thornton: Most svetega kralja Ludovika
Williams, Tenessee: Rimska pomlad gospe Stonove
Woolf, Virginia: Mrs. Dalloway, Night and Day, The Voyage Out, To the Lighthouse
Yates, Richard: Eleven Kinds of Loneliness, Liars in Love, Revolutionary Road
No ja, najmanj kar je, ne bom brala tistega, kar si ti brala v angleščini, pa ni prevedeno :-). Sicer je bil tisto o zaposlitvi za dve leti hec. Sem ti res hvaležna za tale spisek in sicer iz preprostega razloga, ker dostikrat pridem v knjižnico in ne vem kaj vzeti. Naša knjižnica je kar precej obiskana, kar je dobro, ker imajo veliko izbiro knjig, in slabo, ker so dobre (in popularne) knjige novejšega datuma stalno izposojene. Sama se “vračam” k branju po kakšni desetletni ali še daljši (bolj kot ne) odsotnosti – najprej mladost ludost, potem dva otročka – in sem v enem takem vakuumu, saj pojma nimam, kaj vse se je medtem (pa tudi pred tem, ko za določene knjige še nisem bila zrela) dogajalo. In ker do knjig, ob katerih se dviga prah, v knjižnici ne pridem, je takle seznam knjig nekoga, s katerim se skupaj navdušujem nad nekaterimi knjigami in avtorji, zlata vreden. Mi je pa bilo že po brskanju po tem forumu jasno, da je tvoj spekter branja širši od mojega ;-).
Najprej obema lep pozdrav.
Enka: zdaj se pa nehaj posuvati s pepelom 🙂 Dva otroka sta najbrž “hud” udarec za vsako bralko, to zlahka verjamem! No, kot kaže si iz najhujšega že ven, pa boš zdaj lahko malo nadomestila. Če pa si vmes izpustila kakšno “šifro”, Potterja in podobne reči, ki zadnja leta preplavljajo knjižne trge, ti je pa kvečjemu v korist!
Toro: zelo preprosto. Vzamem si dve uri časa, se odpravim v knjižnico/knjigarno/splet in se zakopljem med police. Ne gledam na datume izida. To je osnovna “tehnika”
Občasno preberem, kaj je izšlo novega v SLO (Bukla, spletne strani založb) in si glede na tematiko/avtorja sicer zabeležim kakšno stvar, nikakor pa ne navalim po “defaultu” na najhujše “novosti”, “hite”, “nagrajence”, “nove literarne genije” ipd. Ni vredno. Povrhu so takrat te knjige drage & izposojene, že čez čas pa jih dobiš znatno cenejše in na voljo v vseh knjižnicah.
Vredno je počakati, da se prah poleže in nagrade malo ohladijo. Če se knjiga/avtor čez nekaj let še vedno pojavlja, no, potem se je morda že vredno spopasti z njo.
Vedno berem v dveh linijah, najprej eno “zahtevno”, sledi dober krimič/vohunka. Ne vem, to je pač moja mala strast, ki je razvidna tudi s seznama 🙂
Včasih pa se “pregrešim” in preberem kaj ultra novega; če se mi zdi res OK, obvestim še kakega sodelavca urednika – zakaj pa ne bi morda izšla tudi v SLO … Saj ne, da se je to zgodilo prav pogosto, a se je že.
Vedno pa pride prav nasvet kakega frenda; sama se najbolj ujamem z znanko knjižničarko, pa še kdo se občasno najde. Si želim, da bi imela več takih ljudi. Ampak zato smo pa tukaj, ne?
He, he, Harryju Potterju se pa menda ne da uiti, veš. Sama ga sploh nisem nameravala brati, ker imam itak en tak odpor do knjig, ki so tako vsesplošno popularne, se jih prav težko lotim. Ampak, ne boš verjela – prejšnji teden je na željo otrok HP postal naše večerno branje :-).
Ker imam ravno priložnost, bi te vprašala, kakšen se ti je zdel Schlinkov Bralec? Na moj seznam je prispel kot večkrat omenjen med knjigami, ki so pustile slab okus (tam sem staknila tudi Šolski zvezek :-)). Pa že dva večera berem, nisem prilezla dlje kot par deset strani, pa mi sploh ne potegne. Si ga ti brala?
Hm, Bralec … ni me navdušil, niti najmanj, in tudi moje mame ne, če to kaj šteje. 🙂
Sem pa brala njegovo zbirko zgodb z naslovom Ljubezenski pobegi ali nekaj podobnega. Ta mi je bilo znatno bolj všeč. Če se ga nameravaš lotiti, bi morda vseeno priporočala to drugo. Ampak to je seveda samo moje osebno mnenje.
Spomnim se, da mi je bil všeč prevod (menda je bila Sandra Baumgartner). Najbolj mi je ostala v spominu štorija z naslovom Ženska z bencinske črpalke, čeprav se ne spomnim, ali mi je bila tudi najbolj všeč – najbrž že, če se mi je tako vtisnila v spomin. 😉
Zmenjeno, bom poiskala Ljubezenske pobege :-). Ker Bralec mi res ne gre v slast, sem se še včeraj trudila, pa ni efekta. Saj bi že odnehala (matr, v treh večerih bi prebrala že kakšno celo knjigo!), pa mi ni dalo miru, želela sem ugotoviti, kaj za vraga je kar precej ljudi našlo v tej knjigi…in to takšnega, da pusti slab okus (jah, priznam, sem malo mahnjena na morbidno).
Se opravičujem, da vpadam v ta seznam, ampak čisto me je presenetilo, da na njem poznam tako zelo malo knjig, berem pa ogromno (je pa res, da klasikov v principu ne maram in sem jih brala le kot obvezno čtivo). Hkrati pa me je presenetilo, da na njem ni nekaterih knjig, ki so mene čisto prevzele (zadnja je bila npr. Michael Viewegh, Igra na izločanje).
Lp
Bejbiborn, a bereš tudi knjige v angleščini? Jaz sem namreč žalostno že ugotovila, da večine knjig (zlasti pa tistih s posebej vabljivimi komentarji v oklepajih) s seznama zaenkrat še ne bom brala, ker jih v slovenščini (ali srbohrvaščini, kar bi pri meni še prišlo v poštev) enostavno ni za dobiti :-((((.
Ja, berem tudi v angleščini, ampak raje kaj lažjega (npr. kakega Kena Foletta, Grishama, Crichtona, pa pri Harryju Potterju nisem mogla čakati na prevod), čeprav sem ravno sedaj prebrala en špeh, ki stilno ni bil prav lahek (The Historian, Elizabeth Kostova, prevedeno je tudi v hrvaški jezik, Povjesničarka), pa Prevzetnost in pristranost in ostale od Jane Austin sem tudi v angl. prebrala. Veliko tudi (znanstvene) fantastike preberem v angl., ker se običajno ne prevaja v slo.
Ne berem pa v srbohrvaščini, ker enostavno nimam stika s tem jezikom in ne morem uživati v knjigi, ker mi gre prepočasi in ne razumem “for”.
Kaj s seznama pa te je navdušilo, da vem, kaj bom po še enem Viewegu, Angelih in demonih, dveh knjigah uporabne psihologije oziroma vzgoje in še čem vzela v roke? V dveh knjižnicah, kamor zahajam, je namreč tudi angl. knjig veliko.
Enka, kaj pa je tebe v zadnjem času navdušilo?
Jap, saj pravim, prav veliko s seznama nisem brala. Vsekakor sta me nazadnje res vrgla s tira od navdušenja Šolski zvezek od A. Kristof ter Sarajevski marlboro od Jergovića (in verjamem, da me bodo tudi njegovi Dvorci iz orehovine – nedavno prevedeni v SLO, čeprav jih bom jaz brala v originalu – ker niso bili všeč le Katji, sem slišala že več pohval).
Zelo mi je (bil – sem brala res davno) všeč tudi Camus in skupaj z njim tudi Alberto Moravia (ki sicer ni na Katjinem seznamu), ne gre pa mi Sartre. Potem so tu Trije možje od Jeroma v vseh izvedbah, dober mi je Miha Mazzini (ampak tele knjige Godbe še nisem prebrala, ker ne pridem na vrsto v knjižnici), od slovenskih avtorjev je sicer moj favorit Andrej Skubic (razen Norišnice).
Kar se tiče bolj lahkega branja (ja, tako kot Katja tudi jaz prakticiram v glavnem tako, da najaraje preberem eno “težjo” in potem eno bolj na off knjigo) sem se nazadnje potopila v romane Maria Puza (imam rada zgodbe o mafiji, če veš za kakšno dobro, z besedo na dan!), v spominu mi je ostala tudi Hiša peska in megle. Aha, pa Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa (to sem brala nazadnje in je luštna). Za na morje pa Pet oseb, ki jih srečaš v nebesih :-). Zelo pa sem bila denimo razočarana nad “opevanim” Kodrlajsastim pitonom.
Uh, Camusovega Tujca sem brala v gimnaziji in mi je bil srednje ok, ampak kot se iz mojih postov vidi, sem malce alergična na klasike. Jeromen se mi je zdel preveč podoben Švejku ali našemu gospodu Trebušniku in me ni pritegnil. Od Mazzinija sem brala le Telesnega čuvaja, pa me je čisto zamoril, me je pa navdušil Fužinski bluz od Skubica. Slovencev tako ali tako raje ne berem, ker se mi zdijo večinoma preveč zamorjeni, tako da piton prav gotovo ne pride v poštev.
Zaradi materinstva zadnje čase najraje berem lažje knjige, mladinske romane ali kaj kratkega, vedno bolj pa imam občutek, da tudi tistega, kar se meni zdi težko, resni bralci ne uvrščajo v to kategorijo. No, ne glede na kategorijo me je v zadnjem času prevzel Viewegh z Igro na izločanje, všeč mi je bila V mojih nebesih Alice Sebold (po priporočilu nekoga s tega foruma), Deklica in sončnice Noele Chatelet (tudi ostali dve iz trilogije) pa tudi Paasilinov Očarljivi skupisnki samomor, čeprav sem se na glas režala le ob Gozdu obešenih lisic.
Kar zadeva mafijo težko kaj svetujem, ampak od vohunskega ali krimi branja pa sem zaljubljena v pop ameriške avtorje (Follett, Grisham, Chrichton), zelo všeč pa mi je tudi Henning Mankell (gotovo se drugače napiše). Marinina mi ne potegne (očitno mi ruski avtorji sploh ne ležijo).
Od Mazzinija preberi Drobtinice (ki so itak klasika :-)). Telesni čuvaj je bil tudi meni malo zamorjen, he, he, ni čisto prava knjiga za seznanitev z avtorjem.
Glede kategorij se jaz ne bi nič sekirala (mislim, glede tega, kam kdo kaj uvršča). Jaz jih razvrščam nekako po tem principu, da pri knijigah, ki jim pravim težje, uživam v besedah, stilu pisanja, obračanju besed, skritih podpomenih, zapisanem med vrsticami – sama zgodba sicer mora biti po mojem okusu, a ni najbolj bistvena za knjigo,…zato jih berem res počasi, stran za stranjo in pri tem resnično neizmerno uživam v branju. Pri lahkih knjigah pa me zanima eno in edino – zgodba (in priznam, pri teh kakšno stran tudi diagonalno preberem, pa kakšen odstavek preskočim :-)).
Draga Bejbiborn,
he he, zakaj ni notri Vieweghove Igre na izločanje? Ker je preprosto še nisem prebrala 😉 Saj veliko berem, čisto vsega, kar bi si želela pa tudi še nisem … Sem kar zaposleno bitje in še zdaleč ne berem toliko, kot bi si želela. Recimo Paasilana, to je moj večni dolg – prebrala ga je menda vsa Slovenija, mene pa čaka in čaka …
Tudi ta seznam ni celoten. Prav klasik skorajda nisem uvrščala nanj, ker so klasike pač klasike in nanje vsakdo prej ali slej naleti. To je en tak seznamček, ki ga imam “pripravljenega” za frende, če me kdo vpraša, kaj naj vzame za na dopust – pa mu ne bi potem težila s “šolskim branjem” 🙂 Povrhu ga pogosto pozabim dopolnit, potem ko sem prebrala kaj zanimivega. Skratka, jemlji me z zrnom soli, kot temu pravijo kleni Slovenci.
Se tudi strinjam s tabo, da bi kak komad od Moravie vsakakor sodil nanj.
In kar zadeva Mazzinija, se strinjam z Enko, da Telesni čuvaj nemara ni najboljša izbira. Jaz bi priporočila Drobtinice ali Godbe, ti sta moja absolutna “must”, ko gre za Mazzinija.
In še o nezamorjenih SLO avtorjih: pri Lenardičevih kratkih zgodbah Moje ženske sem se krepko narežala. Glavni junak je fenomenalen, tak megalomanski, vase zagledam mlad filozof, po drugi strani pa čisto negotov model, ki nenehno fantazira o ženskah …
Ženska, koliko pa imaš ti nickov :-))))?!
Lenardiča si pa tako zreklamirala, da bo moja prva izbira, ko grem spet v knjižnico, definitivno. Še sploh, ker sem že preverila in je ves čas prost za izposojo :-).
Jutri bom pa naročila Dokaz in Tretjo laž (v petek je plača!:-)). Komaj komaj čakam (in upam, da se držijo obljubljenih dobavnih rokov). A si že kdaj naročala v spletni knjigarni 3d-ta.si, knjigarna južnoslovanske literature?
Jaz sem ena družinska “one woman batallion” – poleg svojega moram tako uporabljati en nick za mamo, ki prek mene včasih sodeluje na Med.Over.Net, pa enega za drugo sorodnico. Obe imata nekakšen strah, da bosta “nekaj narobe naredili” … Sem jima že večkrat pokazala, kako preprosto je to, a do zdaj brez sadov. Skratka, potem ko kaj napišem v npr. maminem imenu, se mi nemalokrat zgodi, da se pozabim vrniti na svojo “katjo10”.
Torej, samo “katja10” izraža moja stališča. Sem tudi sama opazila, kaj se je zgodilo, in tudi že pisala Primožu, če se mu ljubi zamenjat posledice mojih hitrih prstov in počasne pameti.
Vsem se iskreno opravičujem! Obljubljam tudi, da bom vsaj mamo naučila pisanja v forume (beri: ji iztepla iz glave ta nerazumljiv strah). Resda je že dama v letih, zato pa vitalnega duha, pa tudi meni je že malo nadležno skoraj vsak večer kopirati kako njeno pisanje …
Mama, upam, da si tole prebrala, he he …