Aditivi v prehrani

Nikjer ne najdem seznama, v katerega bi bili vključeni vsi aditivi (se pravi da bi lahko iz seznama pogledal kaj naprimer pomeni aditiv E 102). Če mi lahko kdo pomaga, naj mi napiše link ali mi dokument pošlje po e-mailu. Hvala.

Jana, ne vem kaj pomeni ta aditiv, spada pa med nevarne dodatke. Pred leti sem dobila na A4 formatu kratko preglednico Dodatki živilom, ki je prepis izsledkov Klinike za Pediatrično onkologijo iz Disseldorfa. Sicer ni popolna, ker veliko dodatkov nisem našla omenjenih, do preglednice pa sem prišla preko biologinje, ki je to dobila v svojih krogih.
Če se spomniš, se je o tem tudi govorilo po TV (tedniku) in so bile polemike, če so te nacedbe sploh točne.
Mogoče sem ti kaj pomagala, poizkusi pa na njihovi spletni strani, če jo imajo .. mogoče z Googlom kaj najdeš. Toliko.

Lp.

Aja, mi lahko tudi ti pomagaš? Kako s temi aditivi: guar gum, aspartam, acesulfam K, barvilo košenilj.
Vse to in še kaj namreč vsebuje probiotični napitek brusnice – Mercatorjeva linija Zdravo življenje. Pa mi nič kaj zdravo ne zveni ..

Jana,

upam, da si pošiljko dobila.

LP!

Jejžeš… :)) Sem se že po malem spraševala, kdaj bo spet ta zadeva z aditivi po forumih aktualna, zdaj ko se je našel spet nek pametenjakovič in razpošiljal e-maile na to temo. Hehe, v istem mailu je pisalo, da je citronska kislina (seveda ni pisalo z imenom, ampak s številko, ker se tako bralec hitro zmede) rakotvorna in sploh oh in ah strupena :))). Hehe… se da veliko ljudi na hitro z nečim “nasrat” :)).

Zdaj pa malo bolj resno… Zelo dobra stran, kjer najdeš veliko informacij (tudi o varnosti posameznega aditiva in nadaljne povezave), je ena nemška internetna stran: Slabost te strani je, da vsi pač ne razumejo nemško… :))

V pomoč, kaj je E 102: to je tartrazin (azo-barvilo rumene barve, ki je zelo dobro obstojno tudi v kislih živilih in pri višjih temperaturah ter svetlobi).

Kar se varnosti tartrazina tiče, najdeš na tej strani naslednji podatek:
“Die Unbedenklichkeit von Tartrazin ist immer wieder bezweifelt worden. Keiner der durchgeführten Langzeitversuche hat jedoch die vermutete Schädlichkeit eindeutig und endgültig belegen können.
Es besteht ein starker Verdacht, allergische Reaktionen auszulösen, besonders bei Personen, die empfindlich auf Aspirin oder Benzoesäure (E 210) reagieren.
Bisher sind bei betroffenen Personen keine Antikörper festgestellt worden. Im medizinischen Sinn handelt sich daher um Pseudoallergien.
Tartrazin ist auch für Arzneimittel zugelassen. Deren Beipackzettel muss einen Warnhinweise enthalten, dass Tartrazin mit anderen Wirkstoffen zusammenwirken kann.”
Če povzamem: nobena dolgoročna študija ni mogla dokončno in nedvomno dokazati, da je zadeva res škodljiva (npr. kancerogena). Obstaja močen sum, da povzroča alergične reakcije (posebej pri osebah, ki so alergične na aspirin in benzojsko kislino. Sicer se pa to barvilo uporablja tudi v nekaterih zdravilih…

In še nasvet za naprej… Preden pošljete kak dobrohoten seznamček “strupenih in škodjlivih” aditivov dalje, raje dobro premislite… Na veliki večini teh seznamov se najdejo prav lepe cvetke, ob katerih bi se kdo, ki bi si vzel čas, da preveri te številke in imena za številkami, prav pošteno nasmejal. In še podvprašanje: kaj bi prej kupili – živilo, kjer je deklarirano, da vsebuje E 300 ali da vsebuje askorbinsko kislino, ali tisto živilo, kjer piše, da vsebuje C-vitamin? :)) No, v vseh primerih gre za eno in isto stvar…

Še za krickrac:
Guar gum:
Aspartam:brez pomislekov (razen za alergike na fenilalanin)
Acesulfam K: brez večjih pomislekov
barvilo košenil: trenutno nimam časa, da bi pogledala…

Lp, mishika

Nekaj v angleščini, če bo kaj lažje berljivo kot nemščina:

včasih je bilo nekaj tudi na zvezi potrošnikov slovenije, sedaj pa ne vem , ali sem jaz štorasta in ne najdem, ali so umaknili…

p, maja

Na strani zveze potrošnikov so še vedno vse brošure, katere so izdali:

Potrebni in nepotrebni aditivi:

Joj sonce rumeno, to pomeni da sem res štor…groza!!!

Hvala!
P,

Nisi štor, ampak so jih malo skrili – brošure o prehrani ;-)). Je bilo pred časom malo drugače postavljeno ;-)). Važno da se najde – tam tudi lepo piše da je E330 povsem varna zadeva. Dobro da si se spomnila na tole brošurico, jaz sem čisto pozabila nanjo ;-)).

LP

Ja tisti seznam iz “kao” Diseldorfa je meni že od nekdaj sumljiv. Sem si vzela čas in ga malo prekontrolirala. Resnično se v poplavi številk človek malo izgubi, ampak…. Če sem si dobro zapomnila je E220 navedeno med neškodljivimi dodatki, malo kasneje pa še med nevarnimi. Naj se odločijo kam spada!!! Pa še kakšna številka bi se našla.

S temi številkami res ni za pretiravati v hrani, sicer pa pojemo vse živo (in mrtvo).

Lp, Ela S

Mislim, da je bilo že enkrat ugotovljeno, da tista klinika v Diseldorfu sploh ne obstaja.

U, kako ste se potrudili, moram si vzet čas, da preštudiram vse te linke. tukaj pa je še en slovenski link, kjer so razdeljeni na razrede, glede na škodljivost. Če je kdo tako prijazen, pa naj aktivira link, jaz tega še ne znam.

http://www.pogrejinpojej.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=1&id_informacija=116

Pa še dva angleška na to temo.

http://www.bryngollie.freeserve.co.uk/Enumbers.htm
http://www.foodlaw.rdg.ac.uk/additive.htm#3

upam da deluje…

lv, maja

Nekaj na to temo je bilo napisano pred kratkim in si lahko preberete na strani

Ob vsakem novem spoznanju oziroma ugotovitvi se v meni poglobi dilema, ali se naj sekiram zaradi E-jev ali ne? Pri domači kuhi gledam na sestavine in se izogibam nepotrebnim dodatkom ali je vsaj njihova količina pod nadzorom (vsaj mislim, da je tako, lahko pa sem v zmoti). Raje ne pomislim, kaj vse je hrani v restavracijah, posebej v tistih imenitnih, kjer je posebej pomembna “prezentacija” s posebno obliko in barvo. Če natakarja vprašamo za sestavine neke jedi z imenitnim imenom, nam komaj lahko našteje glavne sestavine (to zelo dobro vedo tisti, ki iz zdravstvenih razlogov ne smejo uživati določenih sestavin), kaj da bi vedel o kakšnih dodatkih, E-jih, še to ne vedo, ali je zelenjava sveža ali zmrznjena ali iz konzerve.

K pisanju sem se spravila zaradi omembe barvil v zdravilih. V času prehladov in gripe je treba obogatiti domačo lekarno. Malo sem posrfala, prebrala, pogledala … in kupila
Šele, ko sem tableta kupila in imela škatlico v rokah sem spoznala veliko razočaranje. Prvi očitek je, da ni nikjer v celo in sistematično navedeno, kaj tablete vsebujejo. Na internetu in na škatlici je na veliko napisano “1 šumeča tableta vsebuje 260 mg kalcija (calcium) v obliki kalcijevega karbonata in kalcijevega laktoglukonata in 500 mg askorbinske kisline (acidum ascorbicum).”. Na škatlici temu sledi podatek o pomožnih sestavinah, kjer je navedeno barvilo E-124, ki ni čisto nedolžno. ALI JE RES POTREBNO, DA SO ZDRAVILA OBARVANA? V nadaljevanju je sledilo še eno razočaranje: v eni tabletki je 0.275 g natrija (saj veste, to je sol in soli pojemo preveč). Koliko soli je v tableti, koliko mg je 1 g … 1000 mg? Kar nisem mogla verjeti, da je v tableti 275 mg natrija in da je to več, kot kalcija, po katerem se tablete imenujejo. DOBRO NAS NATEGUJEJO in zavajajo.

Sol je natrijev klorid in ne natrij. Natancnejse, 1 g soli vsebuje 396 mg natrija.

Sol je v organizmu nujno potrebna, omejevanje kolicine zauzite soli v prehrani je potrebno samo pri nekaterih bolezenskih stanjih (navadno gre za obolenja srca ali ledvic) in ga svetuje zdravnik. Zdravemu cloveku se s kolicino zauzite soli – dokler je seveda v razumnih mejah – ni treba prav nic obremenjevati.

Barvilo E-124 lahko povzroci alergicne reakcije. Prav tako kot tudi jagode, arasidi, mleko, jajca, raki, prakticno je ni stvari, ki pri kaksnem cloveku ne bi povzrocila alergije. (jaz na primer sem mocno alergicna na neumnosti…:))

V casu prehladov in viroz naj bi bilo treba obogatiti domaco lekarno, (beri: tudi Krkino blagajno) – vsak naj se sam odloci, kaj bo kupoval, pritozevanje nad zavajanjem in nategovanjem je pa milo receno smesno.

SG

Strinjam se, da se naj vsak sam odloči, kaj bo kupoval, glede zavajanja se pa ne strinjam.
Pri sokovih je točno določeno, da na embalaži NE SME pisati, npr. da je breskov sok, če niso glavna sestavina breskve, ali ne sme pisati SOK, če je dodana npr. voda.

Blagor nekaterim, ki so mnenja in živijo v prepričanju, da niso bili še nikoli zavedeni ali nategnjeni.