a sem res copata

Pri nas je takole da je meni res vseeno recimo kam gremo na izlet, ali kaj bomo jedli, če se ženi je čorba je za južno lohk čorba , če bi rada morsko je ok, če bi  hotla it ven jest pa tudi ok.

Kam gremo na dopust, mi je vseeno, samo da smo skupaj.

Kakšne barve bo stena sobe, vseeno mi je, če bi žena zeleno ni panike Happy wife, happy life.

Za stanovanje sem jaz izbral samo Tv in pa glasbene komponente,

Recimo ploščice v kopalnici , mi je res vseeno kakšne so.

Zdaj me pa žlahta kar malo špika kako sem ovca, copata.

Sem res? če bi pa rad, da je žena srečna, po drugi strani se mi pa res ne da kregati oziroma prepričevati da recimo  polička ne paše na to steno, ali da naj bo stena raje smetanove barve.

Copata gor ali dol, pravo vprašanje je, ali se žena počuti, da se lahko zanese nate. In tudi, zakaj ti prepuščaš odgovornost za posledice slabih izbir njej. Kajti pasivna pozicija je lahko (ne nujno) tudi znak pasivne agresije. Ali pa preživetvena strategija.

Prosim pojasni mi, kako misliš, da se tvoja žena počuti ob možu, ki se obnaša kot skulptura, ki ždi tam, kamor jo postavi in je večino časa nevidna, razen če si ona ne vzame časa, da bi si jo ogledala?

Pač tisti v tvoji okolici vidijo zakon kot tekmo. Kdo ima več prav, kdo več odloča, kdo zmaga. Krasni zakoni. Zakaj te gane kaj si ljudje v takih bednih vezah mislijo o tvoji? Vsak ima pač neke prioritete. Tebi je vseeno za določene stvari, ni ti za vse. Tisto kar ti ni izraziš mnenje in je očitno slišano če prav razumem? Si nabavil elektroniko tisto kar si ti želel, ne kar je žena, ker njej to ni pomembno. Estetika doma ji pa očitno je. Kot večini ženskam. So vedno rekli, moški postavi hišo, žena naredi dom. Večini moških estetika doma pač ni prioriteta. Isto velja za dopuste, če ti je ok kar ona predlaga v čem je problem? Ženske so običajno boljše v organizaciji. Ali hočeš ti to vodit? Bi ti rad organiziral vse? Očitno ne. Večini moških to ni. Torej uživaj. Če ti za nekam ne bi bilo bi verjetno to pač povedal a ne. Kar se pa tiče ljudi ki trdijo da se te bo naveličala, ker ni “vznemirjenja” oz. v prevodu ne povzročaš dramo za vsak drek ki ti nič ne pomeni….si res želiš takšnega vznemirjenja? Da se rabiš prerekat z ženo zato da bosta imela “kemijo”? Kaj za ena kemija to je ne razumem sicer :). Ni lepšega kot biti v zakonu, kjer sta oba dovolj zrela da ga ne jemljeta kot tekmo, ne štejeta točk, upoštevata želje en drugega, pustita stvari v katerih je en dober in so mu pomembne da jih naredi po svoje, spoštujeta en drugega in uživata v življenju, namesto da “vznemirjenje” iščeta v vsakdanjih prerekanjih kateri je boljši in močnejši. Jaz kot žena začutim vznemirjenje vsakič ko vidim da je mož zadovoljen, srečen ko smo kje z otroci, se zvečer zadovoljno stisneva na kavču ko dava otroke spat, vem da je tam in se lahko zanesem nanj. Niti približno ga ne vidim kot copato. Ga vidim kot krasnega moškega, odraslega, obvladanega, kateri si tako kot jaz želi umirjeno čez življenje. Jaz mislim da je tvoja žena zadela na loto, tako kot jaz :). Ti pa tudi. Uživaj v normalnem zakonu še naprej, pa ignoriraj šume iz okolice. Ne sprejemaj nasvete ljudi kako živeti od ljudi ki živijo tako kot ti nočeš.

Problem je v tem, da taki, ki skoraj vse prepuščajo ženi, prepustijo njej tudi vzgojo oz. se ravnajo popolnoma po tem, kar ona meni da je pri vzgoji pravilno. Če to pomeni, da se otroku ne sme ničesar prepovedat in ga je treba vzgajat po permisivnih smernicah, se on temu prilagodi. Zdrava pamet, ki jo imajo po navadi moški glede vzgoje in ne dopuščajo, da se jim mladež povzpne na glavo, gre rakom žvižgat. S takimi copatami potem manipulirajo tako njihove žene kot otroci. Moški je zadnje sviralo, ki ga žena nadere vsakič, ko hoče postaviti stvari na svoje mesto, na koncu ga pa še otrok začne psovati, ker takega fotra seveda ne more spoštovati in ga niti malo ne ceni. Vedno več takih copatastih možakarjev je na vsakem koraku.

Če pa pri tebi ni tako in gre res samo za to, da ti opremljaš stanovanje, pa to res ne igra ne vem kakšne vloge.