Ojla!

Jst ne vem, mogoče sem edina, k ma tak sistem…

Ampak jst se odločim za knjigo, če mi je 1. stavek na začetku knjige všeč…
do sedaj je funkcioniralo…

Lp N

Hm, ja – tole s prvim stavkom so pisatelji (oz. njihovi založniki in mentorji) že zdavnaj pogruntali in zdaj je kar pravilo, da se na vrh prve strani prilepi kaj bombastičnega, duhovitega, čimbolj intrigantnega in oh in sploh. Sama postajam do tega vse bolj skeptična, vse prerado se namreč dogaja, da dogajanje že na drugi strani postane dokaj monotono ali pa skrene čisto drugam od smeri, nakazane v prvem stavku – in v takih primerih močno zamerim avtorju, ki me je hotel speljati na limanice.

Sicer pa je moj najljubši uvodni stavek še vedno tisti iz Prevzetnosti in pristranosti (po spominu): Splošno znano je, da mlad mož s čednim premoženjem nujno potrebuje ženo.

Meni prvi stavek ne pomeni nič, prvih trideset strani pa veliko. 😉

Sem pa navdušena, če dobri knjigi sledi še ustrezen zadnji stavek. V Popravkih, če je to že zdaj moja knjiga obravnave, me je spravil v smeh, ki je prav fino zaokrožil celoten vtis o knjigi.

jst pa na naključni strani odprem knjigo, preberem odstavek in če mi je všeč, berem / kupim.

Nikoli ne izbiram po prvem stavku, ampak po vsebini. Prvi stavek ne pomeni nič, tudi prva stran ne.

Tudi jaz ne sodim knjige po prvem listu. Dam ji možnost do sredine in če mi ne ”sede”, jo zapišem v svojo črno knjižico in počakam na bolješe čase.

Jaz delam podobno kot “mitzie”!

Ampak Katja10, zdaj si me s tem zadnjim stvakom iz Popravkov tako zrajc***, da grem kar spet h knjigi in vas zapuščam.
NOčko!

nikoli tako