A mi lahko nekdo prosim obrazloži, v čem je čar teh potovanj v eksotične dežele?
Šel v Afriko, pa tudi v najrazvitejše dežele sveta zato, da vidim, če je v Sloveniji res tako zanič.
Povem vam: V Sloveniji je SUPER! Vi ne veste, kaj imate! Lahko bi cenili in spoštovali to, kar imate!
P.S: V ZDA, Nemčiji in na Švedskem je marsikaj slabše kot v Sloveniji.
ZDA: zanič zdravstvo (v primerjavi s slovenskim), plačljiv študij, nasilje
Švedska: še en mesec in začela se bo polarna noč. Ne mika me iti tja.
Nemčija: terorizem
Po drugi strani pa 3-4 tedensko potovanje stane nad 2 jurja…vsako leto…
Hvala lepa…za ta dnar jst v Sloveniji VSE LETO potujem, raziskujem, uživam, razvajam brbončice in telo itd, NA POLNO!!! Ne pa da na tajskem jem tisto svinjsko ulično hrano, spim skoraj na slami in trpim na vlagi…jaki avanturizem hahaa
[/quote]
na Tajskem vlaga? no toliko o tvoji razgledanosti 🙂
za 2 jurja jaz potujem pol leta, pa še več.
želela sem sam povedat, da tebi paše neki (čist ok!), nekomu nekaj drugega (tudi ok), nobene potrebe pa ni po tem, da drugega prepričuješ v svoj prav ali celo žališ, ker s tem samo kažeš svojo plehkost.
[/quote]
Kdor potuje pol leta in še več za 2 jurja, ta najbrž spi v beznicah, polnih stenic, bolh in uši in je hrano s ceste, ki Evropejcem povzroča drisko in kozlanje. Pa v raznih čudnih predelih, kjer je polno kriminala, klošarjev in otrok, ki fehtajo na vsakem koraku. Mi je pravila prijateljica, ki je tako “poceni” potovala po Indiji, kakšen “užitek” je bil to… Hvala lepa za polletno potovanje, ki bi me stalo 2 jurja! Sem raje doma.
Če je avtorica kot eksotiko mislila na Indijo, Pakistan, Afganistan, Iran, Gvatemalo, Bolivijo, Somalijo in kaj podobnega, potem jo razumem, ker tudi meni nikakor ni do obiska teh dežel, čeprav verjamem, da ima vsaka od teh destinacij veliko lepega za videti. Ampak včasih človeku ni kam za iti zaradi ljudi, drugačne kulture, čistoče, odnosa do turistov ali morda predvsem do turistk. Sama tudi v muslimanske države, kjer ima islam preveliko vlogo, ne bi šla. V Turčiji in Tuniziji sem sicer bila, ampak ne bi šla več.
Rada pa potujem in odkrivam nove kraje, mesta, naravo. Predvsem po Evropi, pa tudi ZDA, Avstralija in Nova Zelandija se mi ne zdijo prav nič eksotični, zanimivi pa izredno.
Eksotične države ali pa 500 km krog okrog Slovenije sta pa dve zelo različni stvari, a ne? Omejen na S Italijo, Avstrijo in Hrvaško. Hm, hm. Saj nikomur drugemu ne škodite s takim razmišljanjem kot sebi. Moja otroka sta še majhna, pa sta bila v 15 državah, hči prav šteje te države in zmeraj točno ve, v kolikih je bila. Za krompirjeve počitnice gremo po Portugalski, kjer še ni bila. Bodo moji najbrž veseli, ker bo topleje kot pri nas. Ali pa ko smo se vozili po Škotski – izven 500 km kroga, ne? Ženevsko jezero – izven 500 km kroga. Danska – tudi izven? Še sreča, da moj mož ne razmišlja tako.
Ti si marsikaj mal po svoje razlagaš. Če bi v življenju z odprtimi očmi malo več prepotoval, bi ti bilo dosti tega lažje razumljivo. Pa čeorav bi prišel do zaključka, da ti ta ali ona destinacija ali stil življenja pač osebno ne ustreza. Če nič drugega bi spoznal ljudi, ki imajo drugačne življenske ideale. Ne boš verjel, ampak imaš judi, ki gredo iz novega nemskega mercedeza na tajski skuter. Prostovoljno. Kdo bi si mislil, a ne? 🙂
[/quote]
In zato, da si to odkril to zivljenjsko pomembno informacijo, si moral propotovati koliko destinacij, ki ti niso ustrezale?
Šel v Afriko, pa tudi v najrazvitejše dežele sveta zato, da vidim, če je v Sloveniji res tako zanič.
Povem vam: V Sloveniji je SUPER! Vi ne veste, kaj imate! Lahko bi cenili in spoštovali to, kar imate!
P.S: V ZDA, Nemčiji in na Švedskem je marsikaj slabše kot v Sloveniji.
ZDA: zanič zdravstvo (v primerjavi s slovenskim), plačljiv študij, nasilje
Švedska: še en mesec in začela se bo polarna noč. Ne mika me iti tja.
Nemčija: terorizem
[/quote]
Ti si en nakladač, ki je od tujine in eksotike videl samo Umag in mogoče celo Poreč. Ali mogoče Celovec in Trst, ker iz tvojega pisanja kar puhti omejenost in zagovedanost.
V ZDA imajo najboljše in najbolj strokovne kirurge in zdravnike, zdravstvo je v redu organizirano, seveda pa ga je treba plačevati precej več kot pri nas! Ampak, če si zaposlen, ni tako grozno. Najslabše je za zdravstveno popolnoma nezavarovane ljudi.
Da je izobraževanje plačljivo, se ve. Ampak resnično in izredno nadarjeni lahko pridejo v sistem izobraževanja prek štipendij, bodisi za nadarjene ali za potencialne odlične športnike. O nasilju pa nimaš pojma in preveč posplošuješ. Me zanima, kaj bi bilo v Sloveniji z nasiljem, če bi imeli 5 ali 10 milijonska mesta???
Je čisto dobro iti malo dlje od svojih plank in se razgledati po svetu, vendar pretiravanje ni dobro v nobeno smer. Jaz sem v študentskih časih potovala, Evropa itak, videla sem nekaj Azije, redno hodila v Indijo, in ja, to mi vsekakor je razširilo obzorja. Pa ne toliko glede spoznavanja nekih drugačnih kultur, ampak bolj v tem, da sem videla, da smo ljudje povsod enaki. Svet je eno. So različne barve, kulture, itd – ampak globoko v sebi imamo ljudje iste probleme, stiske, želje. Tako da v tem so potovanja koristna, ker so začetek širjenja zavesti in sprejemanja enosti. Samo vztrajanje pri tem pa nato – paradoksalno – vodi v zaprtost in obtičalost. Ljudje, ki ne morejo prenehati s potovanji in morajo redno nekam iti – to kaže na nemiren duh in na nesposobnost notranje ustalitve. Stalna potreba po menjavanju okolja in stimulaciji. To potem ni več širina, ampak preprosto nevrotičnost, um, ki stalno potrebuje dotok neke nove hrane, novih vtisov – to je v resnici ostajanje na ravni nedoraslosti. Za mularijo je sprejemljivo, ko pa človek malce dozori, je čas, da išče nova obzorja bolj na notranji ravni, v sebi, ne da je vse povzunanjeno. Spoznavanje sveta od zunaj je ena plat, en začetek – nato pa se mora človek obrniti navznoter, za to pa potrebuje mir in ustaljenost.
Samo danes je vrednota stalna stimulacija, menjavanje, kopica vtisov, kar neprestano spodbuja um in ga dela vedno bolj vročičnega, histeričnega. ‘Večni popotniki’ tudi psihološko ostajajo taki, nemirni, željni akcije, dogajanj ali pa pobega. In to potem več ni koristno, ampak preprosto odraz psihološke nezrelosti.
Tako da je, kot pri vseh stvareh, za vse potrebna prava mera in tudi pravi čas ter obdobje. Da potujejo mladi, je edino prav; ko pa osebe, ki bi morale biti že vsaj malo odrasle, še vedno hrepenijo po neprestanih vtisih in izkušnjah, pa to kaže, da ni razvoja navznoter in ni poglabljanja vase. In ne, potovanje ne da možnosti poglabljanja vase, ker je preveč stimulativno. Pomaga v začetnih fazah, nato pa je treba iti dlje, globlje, v notranjost, kjer se išče mir in odmik od neprestanih vtisov.
Res pa je, da je v kaki globlji, ponotranjeni fazi izredno malo ljudi, večina jih ostaja na fazi hlastanja po izkušnjah in futranja uma.
O madona, kako si pa ti nafilozofirana v prazno ….
A ti preprosto ne zmoreš dojeti, da nekateri uživamo v potovanjih, nismo nobeni nevrotiki, psihološki nezreleži in nam je to fetiš, če že hočeš, ne pa beganje sem in tja :)))). Uživamo, ko lahko gledamo še kaj drugega , kot neprestano ene in iste obraze in lokacije.
na Tajskem vlaga? no toliko o tvoji razgledanosti 🙂
za 2 jurja jaz potujem pol leta, pa še več.
želela sem sam povedat, da tebi paše neki (čist ok!), nekomu nekaj drugega (tudi ok), nobene potrebe pa ni po tem, da drugega prepričuješ v svoj prav ali celo žališ, ker s tem samo kažeš svojo plehkost.
[/quote]
Kdor potuje pol leta in še več za 2 jurja, ta najbrž spi v beznicah, polnih stenic, bolh in uši in je hrano s ceste, ki Evropejcem povzroča drisko in kozlanje. Pa v raznih čudnih predelih, kjer je polno kriminala, klošarjev in otrok, ki fehtajo na vsakem koraku. Mi je pravila prijateljica, ki je tako “poceni” potovala po Indiji, kakšen “užitek” je bil to… Hvala lepa za polletno potovanje, ki bi me stalo 2 jurja! Sem raje doma.
Če je avtorica kot eksotiko mislila na Indijo, Pakistan, Afganistan, Iran, Gvatemalo, Bolivijo, Somalijo in kaj podobnega, potem jo razumem, ker tudi meni nikakor ni do obiska teh dežel, čeprav verjamem, da ima vsaka od teh destinacij veliko lepega za videti. Ampak včasih človeku ni kam za iti zaradi ljudi, drugačne kulture, čistoče, odnosa do turistov ali morda predvsem do turistk. Sama tudi v muslimanske države, kjer ima islam preveliko vlogo, ne bi šla. V Turčiji in Tuniziji sem sicer bila, ampak ne bi šla več.
Rada pa potujem in odkrivam nove kraje, mesta, naravo. Predvsem po Evropi, pa tudi ZDA, Avstralija in Nova Zelandija se mi ne zdijo prav nič eksotični, zanimivi pa izredno.
[/quote]
pravilo št.1: ko si na destinaciji, delaj in živi tako kot domačini, pa bo vse ok.
to pomeni, da se boš prej okužil s hrano v neki turistični restavraciji ali hotelu, kot na ulici, kjer pred tabo termično obdelajo sveže sestavine, ki si jih izbereš sam, o okusih takih obrokov pa itak ni za debatirat.
pa kaj čem to govorit ane, tebi je prijateljica že vse povedala in točno veš kako je to 🙂
Se zelo strinjam s tvojim mnenjem.
Zraven spada še čredni nagon: če ne potuješ vsaj enkrat na leto nekam, si zaplankan :))
Kaj pa vsi tisti, ki težko preživljajo sebe in svojo družino. ali pa bolni, morda nepokretni? Sami zaplankanci oz. ljudje “izven kaste”? Take je Hitler pobijal, naši MONovci so pa toliko napredovali, da jih samo omalovažujejo.
Da ne bo pomote: vi kar potujte, če vam tako paše. Ampak nisem opazila, vsaj pri tistih popotnikih, ki jih poznam, da bi bili zaradi tega kaj boljši ljudje.
O madona, kako si pa ti nafilozofirana v prazno ….
A ti preprosto ne zmoreš dojeti, da nekateri uživamo v potovanjih, nismo nobeni nevrotiki, psihološki nezreleži in nam je to fetiš, če že hočeš, ne pa beganje sem in tja :)))). Uživamo, ko lahko gledamo še kaj drugega , kot neprestano ene in iste obraze in lokacije.
[/quote]
Saj v tem je problem.
Kdor potuje pol leta in še več za 2 jurja, ta najbrž spi v beznicah, polnih stenic, bolh in uši in je hrano s ceste, ki Evropejcem povzroča drisko in kozlanje. Pa v raznih čudnih predelih, kjer je polno kriminala, klošarjev in otrok, ki fehtajo na vsakem koraku. Mi je pravila prijateljica, ki je tako “poceni” potovala po Indiji, kakšen “užitek” je bil to… Hvala lepa za polletno potovanje, ki bi me stalo 2 jurja! Sem raje doma.
Če je avtorica kot eksotiko mislila na Indijo, Pakistan, Afganistan, Iran, Gvatemalo, Bolivijo, Somalijo in kaj podobnega, potem jo razumem, ker tudi meni nikakor ni do obiska teh dežel, čeprav verjamem, da ima vsaka od teh destinacij veliko lepega za videti. Ampak včasih človeku ni kam za iti zaradi ljudi, drugačne kulture, čistoče, odnosa do turistov ali morda predvsem do turistk. Sama tudi v muslimanske države, kjer ima islam preveliko vlogo, ne bi šla. V Turčiji in Tuniziji sem sicer bila, ampak ne bi šla več.
Rada pa potujem in odkrivam nove kraje, mesta, naravo. Predvsem po Evropi, pa tudi ZDA, Avstralija in Nova Zelandija se mi ne zdijo prav nič eksotični, zanimivi pa izredno.
[/quote]
pravilo št.1: ko si na destinaciji, delaj in živi tako kot domačini, pa bo vse ok.
to pomeni, da se boš prej okužil s hrano v neki turistični restavraciji ali hotelu, kot na ulici, kjer pred tabo termično obdelajo sveže sestavine, ki si jih izbereš sam, o okusih takih obrokov pa itak ni za debatirat.
pa kaj čem to govorit ane, tebi je prijateljica že vse povedala in točno veš kako je to 🙂
[/quote]
Prijateljica je bila v Indiji cele 3 mesece, so potovali po različnih mestih in krajih. Ja, nakozlala in nadriskala se je dovolj za vse življenje. Najprej je mislila, kako jo bo ta izkušnja duhovno obogatila, jo je pa predvsem telesno oslabila. Čeprav je rekla, da je videla tudi veliko lepe pokrajine, veliko zanimivega in očarljivega, obiskala razne ašrame, srečala dosti prijaznih ljudi, ampak vseeno, nikoli več ni šla nazaj.
Na cesti, kjer pripravljajo hrano, je res, da jo pred tabo termično obdelajo, ne veš pa, od kod je ta hrana prišla, niti, če gre resnično za tisto vrsto mesa, katero si naročila. Da ne govorim o mesu, ki visi ob cesti na kavljih, gor pa polno muh, ki izlegajo jajčeca v meso… Kogar to veseli, naj kar izvoli.
Sodelavec je v Maleziji fasal okužbo z malarijo, lep spomin mu je ostal na to eksotično potovanje!
Kamorkoli grem, rada poskusim lokalno hrano, tudi na festivalih ali sejmih – ampak v običajnih deželah, ne v eksotičnih.
pravilo št.1: ko si na destinaciji, delaj in živi tako kot domačini, pa bo vse ok.
to pomeni, da se boš prej okužil s hrano v neki turistični restavraciji ali hotelu, kot na ulici, kjer pred tabo termično obdelajo sveže sestavine, ki si jih izbereš sam, o okusih takih obrokov pa itak ni za debatirat.
pa kaj čem to govorit ane, tebi je prijateljica že vse povedala in točno veš kako je to 🙂
[/quote]
Prijateljica je bila v Indiji cele 3 mesece, so potovali po različnih mestih in krajih. Ja, nakozlala in nadriskala se je dovolj za vse življenje. Najprej je mislila, kako jo bo ta izkušnja duhovno obogatila, jo je pa predvsem telesno oslabila. Čeprav je rekla, da je videla tudi veliko lepe pokrajine, veliko zanimivega in očarljivega, obiskala razne ašrame, srečala dosti prijaznih ljudi, ampak vseeno, nikoli več ni šla nazaj.
Na cesti, kjer pripravljajo hrano, je res, da jo pred tabo termično obdelajo, ne veš pa, od kod je ta hrana prišla, niti, če gre resnično za tisto vrsto mesa, katero si naročila. Da ne govorim o mesu, ki visi ob cesti na kavljih, gor pa polno muh, ki izlegajo jajčeca v meso… Kogar to veseli, naj kar izvoli.
Sodelavec je v Maleziji fasal okužbo z malarijo, lep spomin mu je ostal na to eksotično potovanje!
Kamorkoli grem, rada poskusim lokalno hrano, tudi na festivalih ali sejmih – ampak v običajnih deželah, ne v eksotičnih.
[/quote]
sej pravim, treba je vedet kje si in se temu prilagodit, če nisi tak človek pač ne greš.
jaz izkušnje z Indijo nimam, me tja ne vleče in verjetno nikoli ne bom šla, imam pa iz marsikatere druge države, kjer nimam ene same slabe izkušnje, ki bi jo lahko izpostavila, le lepe spomine in lokalne prijatelje, ki pa so ostali, nekateri celo že bili pri nas na obisku.
najhuje je, ko nekdo sliši da je tamintam pa lepo in poceni, gre tja, ne da bi sploh vedel kam točno gre in v kaj se podaja in misli, da ga čaka čudovitna poceni eksotična izkušnja.
btw-malezija je ena najlepših držav, s čudovitimi ljudmi, komarjev pa jaz tam nisem videla, res pa sem bila samo na celinskem delu.
pravilo št.1: ko si na destinaciji, delaj in živi tako kot domačini, pa bo vse ok.
to pomeni, da se boš prej okužil s hrano v neki turistični restavraciji ali hotelu, kot na ulici, kjer pred tabo termično obdelajo sveže sestavine, ki si jih izbereš sam, o okusih takih obrokov pa itak ni za debatirat.
pa kaj čem to govorit ane, tebi je prijateljica že vse povedala in točno veš kako je to 🙂
[/quote]
Prijateljica je bila v Indiji cele 3 mesece, so potovali po različnih mestih in krajih. Ja, nakozlala in nadriskala se je dovolj za vse življenje. Najprej je mislila, kako jo bo ta izkušnja duhovno obogatila, jo je pa predvsem telesno oslabila. Čeprav je rekla, da je videla tudi veliko lepe pokrajine, veliko zanimivega in očarljivega, obiskala razne ašrame, srečala dosti prijaznih ljudi, ampak vseeno, nikoli več ni šla nazaj.
Na cesti, kjer pripravljajo hrano, je res, da jo pred tabo termično obdelajo, ne veš pa, od kod je ta hrana prišla, niti, če gre resnično za tisto vrsto mesa, katero si naročila. Da ne govorim o mesu, ki visi ob cesti na kavljih, gor pa polno muh, ki izlegajo jajčeca v meso… Kogar to veseli, naj kar izvoli.
Sodelavec je v Maleziji fasal okužbo z malarijo, lep spomin mu je ostal na to eksotično potovanje!
Kamorkoli grem, rada poskusim lokalno hrano, tudi na festivalih ali sejmih – ampak v običajnih deželah, ne v eksotičnih.
[/quote]
Vsak popotnik v Malezijo ve, da je preventiva v obliki tabletne kure proti malariji nuja. Očitno tega tvoj sodelavec na agenciji ni izvedel ali pa se sam ni pozanimal dovolj dobro, ali pa sploh ni jemal…
Meni je že kampiranje s šotorom problem, tako da ne vidim popolnoma nobene privlačnosti v eksotiki. Imam pa nekaj znancev, celo sorodnico, ki brez tega ne more, prevandrala je že pol sveta v svoji režiji, imela tudi nekaj težav, ampak jo še vedno vleče. Vsakemu svoje, jaz uživam po Sloveniji in Evropi, jo je še dovolj za odkrit za celo življenje.
Veliko smo potovali po Evropi, obiskali smo Novo Zelandijo.
Potem smo odkrili Slovenijo.
Milijarde prekrasnih, varnih, čistih, neoporečnih, nenatrpanih, mirnih in prijaznih kotičkov.
In zdaj se potepamo doma.
Idej za potep zlepa ne zmanjka.
Z odprtim srcem pa spoznavamo tudi nove ljudi, navade, običaje.
Če znaš uživat v malenkosti lahko samo po Sloveniji potuješ do konca življenja! Nekateri pa morajo it 10000km, vprašanje pa je kdo bolj uživa 😀 Tudi če prepotuješ tok km si še vedno na planetu zemlja, tako da pobegnil ne boš nikamor.
[/quote]
Jah, nekateri se radi odpočijemo od slovenskega jezika, glasnosti Slovencev in njihove avtoritete kjerkoli se pojavijo in njihove prisotnosti – zato gremo raje malce drugam….
Če znaš uživat v malenkosti lahko samo po Sloveniji potuješ do konca življenja! Nekateri pa morajo it 10000km, vprašanje pa je kdo bolj uživa 😀 Tudi če prepotuješ tok km si še vedno na planetu zemlja, tako da pobegnil ne boš nikamor.
[/quote]
Jah, nekateri se radi odpočijemo od slovenskega jezika, glasnosti Slovencev in njihove avtoritete kjerkoli se pojavijo in njihove prisotnosti – zato gremo raje malce drugam….
[/quote]
Ja, ker Vietnamci so pa strašno tihi, kajne? Ali pa Maročani, Egipčani, Indijci, Avstralci ipd. Daj ne bluzi, to je samo izgovor. Saj nič narobe če hodiš naokrog, samo popucat v glavi je pa le treba določene stvari.
Jah, nekateri se radi odpočijemo od slovenskega jezika, glasnosti Slovencev in njihove avtoritete kjerkoli se pojavijo in njihove prisotnosti – zato gremo raje malce drugam….
[/quote]
Ja, ker Vietnamci so pa strašno tihi, kajne? Ali pa Maročani, Egipčani, Indijci, Avstralci ipd. Daj ne bluzi, to je samo izgovor. Saj nič narobe če hodiš naokrog, samo popucat v glavi je pa le treba določene stvari.
[/quote]
1000x raje poslušam tvoje naštete, kot pa glasne SLovence kjerkoli- ali doma ali v tujini.
Enkrat na letalu iz Frankfurta proti Brniku – me je bilo sram, da sem Slovenka – takih kmetavzarjev ( slovenskih red necksov) pa še ne. Ko so bila varnostna navodila ( demosntracia) čvekali, vstajali in odpriali nadglavne kasete s prtljago, potem neprestano butali z dvigovanjem gor in dol mizice v hrbtišče mojega sedeža, ko so šli na hajzl, se je prijel za moj sedež pri vzglavniku, da mi je stol izpod riti spodneslo, neprestano zvonili stevardesi, da rabijo kaj…. Očitno so mislili, da so si z nakupom karte plačali tudi neželeno pozornost vseh na letalu 🙂
Pa še nekaj slabih izkušenj
Povprecen Slovenec je preprican, da so Americani zaplankanci, ker jih je polovica menda brez potnega lista. Se pravi, da niso nikoli prestopili meje svoje drzave. S tem, da se ne najbrz ne zaveda, da polet med NYC in Havaji traje ~10 ur. Potem pa se izkaze, da ta isti Slovenec zagovarja zivljenje znotraj radija 500 ali celo 50km. 🙂
Ja, ker Vietnamci so pa strašno tihi, kajne? Ali pa Maročani, Egipčani, Indijci, Avstralci ipd. Daj ne bluzi, to je samo izgovor. Saj nič narobe če hodiš naokrog, samo popucat v glavi je pa le treba določene stvari.
[/quote]
1000x raje poslušam tvoje naštete, kot pa glasne SLovence kjerkoli- ali doma ali v tujini.
Enkrat na letalu iz Frankfurta proti Brniku – me je bilo sram, da sem Slovenka – takih kmetavzarjev ( slovenskih red necksov) pa še ne. Ko so bila varnostna navodila ( demosntracia) čvekali, vstajali in odpriali nadglavne kasete s prtljago, potem neprestano butali z dvigovanjem gor in dol mizice v hrbtišče mojega sedeža, ko so šli na hajzl, se je prijel za moj sedež pri vzglavniku, da mi je stol izpod riti spodneslo, neprestano zvonili stevardesi, da rabijo kaj…. Očitno so mislili, da so si z nakupom karte plačali tudi neželeno pozornost vseh na letalu 🙂
Pa še nekaj slabih izkušenj
[/quote]
A Gaussovo krivuljo si špricala? Redneck obnašanje je kar lepo enako razporejeno po vseh državah sveta. Očitno jih ne poznaš tako dobro, če tujce idealiziraš, svoje pa daješ v nič. Temu se reče problemi s samozavestjo, ne odprtost do sveta.
Forum je zaprt za komentiranje.