BDSM sami ostro zavračajo podobnost med svojo prakso in prakso iz 50 OS.
Na to opozarjajo tudi mnogi članki oz. kritike. Knjiga promovira nasilje nad ženskami in zablodo, da lahko z “ljubeznijo” rešiš drugega.
“Družinsko” oz. partnersko nasilje se je od nekdaj dogajalo in (žal) dobro prodajalo – in se še. Sicer je pa o bizarnih spolnih praksah pisal že npr. Simmel (Včasih je tudi jokati užitek), ampak tam je šlo za dogovor oz. celo “nakup” dotične “storitve”.

Kar se tiče črne kronike in nasilja, pa menda vemo, da se tja (v ČK) prebijejo le najbolj skrajni (ali pač znani) primeri. To ni niti vrh ledene gore.