Ravnokar jo berem in sem iz strani v stran bolj razočarana…..ne morem razumeti na podlagi česa jo tako množično opevajo, saj gre za povsem običajno ljubezensko limonado ‘nižjega razreda’…..

Kako lahko nekdo to primerja z Ano Karenino, pa mi niti v sanjah ni jasno?

Mene je vsebina spomnila na film Nespodobno povabilo….. pomnite tisto ljubezensko ponudbo za miljon dolarjev z Demi Moore v glavni vlogi. Zdaj pa berem, da bo po vsej verjetnosti Anastazijo zaigrala Mila Kunis…..

Ok.
Moje mnenje:
Knjiga je ful EROTIČNA,gre za S&M Odnos,takšen kot muzika od RIHANNE
(obsesija,strah, ljubezen,bolečina,pridobivanje spolnih izkušenj 21 letne Anastazije,ter ves čas poudarjanje lepote Kristjana ter Anastazijine motnje hranjenja…)

Mislim da je bolje brat v ANGLEŠKEM JEZIKU,saj so besede v knjigah slovenske različice tudi popačene- ni direktnega prevoda besed

ZASTONJ lahko na YOUTUBU poslušate celotni prvi 2 knjigi(Angleško) na:
http://www.youtube.com/user/5Oshadesofgrey

P:S.:to knjigo večinoma berejo ženske(35-50 letom),
Malo najstnic bere, saj je na voljo dovolj serij in filmov da nimajo časa za branje

L.P.: UŽIVAJTE 🙂

Drage bralke…

Jaz sem pred kratkim prebrala vso to tako opevano trilogijo, in moram se strinjati tako z vročimi navdušenki, kot s tistimi malo manj oz. kritičarkami.
Kajti sama sem še morda v “ravno tapravih letih” kaj pa vem, da sem knjigo za knjigo dobesedno požrla, in nisem mirno spala, dokler nisem prišla do poslednje strani…hkrati pa sem pri knjigah kritik, in se strinjam, da bi bilo, nekatere odstavke oz. strani lahko mirne duše preskočiti in nimajo veze z “klasičnimi” knjigami, kot so recimo Ana Karenina…saj je to spet čisto drug svet….

Sem zasledila forum za to knjigo. Tudi sama nisem ne vem koliko stara 19 let in sem prebrala vse tri knjige. Seveda bom pokomentirala po svoje, knjiga je vredna branja katere pritegne pozornost zanimive zgodbe. Strinjam se, da so podrobni opisi ljubljenja oziroma odraz Christianovih odtenkov in kot je v zgornjem komentarju napisala Lalola sem tudi jaz knjigo požirala. Nikakor nisem mogla vstran, vsrka te. Vsekakor je vredna tega denarja, čeprav knjige nikjer nisem zasledila, da bi jo promovirali preden sem jo začela brati. Namreč sem jo v roke dobila naključno, od fanta za darilo :). Tako, da me je res vse presenetilo.

Seveda ni nek literarrni presežek…zelo kakovostno branje s pridihom erotićnosti ponujajo tudi mnogi slovenski avtorji – npr. Vitomil Zupan (Igra s hudičevim repom) – se pa vidi, da se je avtorica dobro pozanimala o različnih najmanjših podrobnostih sado-mazo odnosa…priporočam vsem, ki ste naveličani domačega rutinskega seksa – boste dobili kakšno dobro idejo za popestritev vašega spolnega življenja.

Gre pa tudi za precej iskrivljeno sliko doživljanja spolnosti – nihče (tako kot junakinja) ni nikoli tako zelo razpoložen za seks in nihče na tem svetu ne doživi vedno oh-in-sploh vulkanskega orgazma že skoraj ob pogledu na slavnega gospoda “Sivega” ali pa svojega domačega Janeza.

a jo lahko bereš tudi na spletu?

Sploh ne morem verjeti tem negativnim kritikam……..dajte no, 1500 in nekaj strani ne prebereš, če ti knjiga oz. zgodba ni všeč. Meni je izredno všeč…POŽRLA sem jo…..z vsemi sogovornicami, ki so jo prebrale smo istega mnenja. Vsaka knjiga ima pač svoj čar in jo ni potrebno primerjati z drugimi, sploh pa ne junakov v njej.
Jaz jo absolutno priporočam, poleg te pa še trilogijo avtorice Sylvie Day – Predana.
Kritizirajte kolikor hočete…..prepričana sem, da ko ste jo brale niste mogle sedeti in ne ležati na mestu :):):)

Danes prebrala zadnji del in mi je po eni strani kar malo žal ker mi je bilo zanimivo branje in me je knjiga res povlekla notri. Kar se pa tiče določenih scen se mi zdi pa marsikje hudo pretiravanje. Pa ne mislim pri tem kaj sta počela, ker točno ne poznam BDSM scene, ampak se mi pa zdi pretiravanje v sami količini spolnih odnosov in pa čudno je bilo ker je doživela orgazem skoraj ne glede na to kaj je z njo počel. Pa sicer ne vem kako je pri prevedenih knjigah ampak v angleški verziji ni ravno uporabljeno besedišče 21-22 letnice, vsaj kar se tiče spolovil 😀

Prebrala sem prvi del, skozi katerega sem se težko prebijala. Motil me je jezik, na vsaki strani kup napak, stavki, ki so se ponavljali, predvsem pa plehka vsebina.
Mislim, da bi se dalo vso zgodbo brez težav stlačit v eno samo knjigo, pa to bolj kvalitetno dodelati. Tudi sama se sprašujem, kako je lahko knjiga, napisana na ravni osnovnošolskega pisanja, takšna uspešnica. In najbrž jo hvalijo ženske, ki drugih knjig ne berejo in ne vedo, kaj je DOBRA knjiga.

Najprej bi prosila za definicijo “literarnega presežka” s strani tistih, ki knjigo označujete kot da to ni. Glede na to da je v GB najbolje prodajana/brana knjiga vseh časov, gre za neke vrste presežek. In ker knjiga ni bearnaise omaka, potemtakem ne more bit gurmanske narave.
Ker je bukva premaknila srca tolikih ljudi v začetku 21. stoletja, gre gotovo razmisliti kaj je na njej tako mogočnega, da ji je to uspelo. O čem za vraga piše, na kakšen način … da te prilepi nase in ne spusti dokler ne pohrustaš vseh treh delov? V kakšnem stanju te knjiga pusti po tistem, ko opraviš z njo?
Sama preberem “romanček” tu pa tam. In ne priznavam z nevem kakšnim ponosom, da te knjige pa vendarle berem. Ne morem pa nehat premišljevat, v čem je skrita krizma, ki me žene naprej in naprej. Ne pravim, da vse prebrano navdušeno sprjemam, občudujem in se strinjam. Gotovo pa, kot je že zgorja omenjeno, zgoda ponuja en escape iz vsakodnevna lafa in se ji prepustiš, da te vodi, kot bi odšel na razburljivo potepanje. Pa katera ženska bi zavrnila do skrajnosti pozornega, skrbnega, spoštlivega moškega, ki je za povrh pregrešno seksi, mačističen, zaščitniški, možat in ekstemno powerful? Fiksija seveda, ampak z opojnimi učinki.

Danes sem tudi jaz zaključila z branjem prve izmed treh knjig 50 odtenkov in moja notranja erotična boginja ni ves ta čas mignila niti z mezinčkom. 😉
Nekako sem razočarana, saj sem pričakovala drugačno, močnejšo zgodbo, glede na to, kako je knjiga opevana in priporočana…
In ko sem pobrskala po netu za mnenji ostalih bralk, sem naletela na to temo, ter prebrala vaše komentarje…Č bi tudi tu obstajal gumb “všeč mi je”, kot je na FBju, bi zagotovo moj glas dobil komentar “Resne komentatorke”, svoje mnenje pa bom izrazila pregovorno: “Veliko hrupa za nič”.

ta knjiga je samo in izključno samo za ljudi obsedene z seksom oz. pomankanje sexsa za sexsomanijake

Za branje petdesetih odtenkov ni potrebno biti obseden s knjigami, obseden moraš biti s spolnostjo. Osebno menim, da dobra zgodba, z nekaj primesmi spolnosti, predrami boljše in močnejše čute kot plehko nakladanje v neskončnost. Za ljubitelje dobre knjige, kjer skozi dialoge in dogajanja prehajamo v stanje, ko knjige enostavno ne moremo več spustiti iz rok, hkrati pa nas ne pusti ravnodušne, ko želimo predramiti čute ob spolnosti, priporočam knjigo Platforma, avtorja Michela Houellebeeqa. Zanimivo zgodbo oblikujejo zanimive osebnosti, kjer ob sproščenem dogajanju nemalokrat obstanemo in premislimo.

Trilogija je zelo zanimiva, pritegne te, saj je napisana na zanimiv način. Mogoče je ravno to zanimivo, ker piše o stvareh o katerih se ne govori, ki so ‘prepovedane’. Meni osebno je zanimiva že sama zgodba, seveda pa prizori s spolnostjo le popestrijo vse skupaj. Zapelje te v svet, ki ga načeloma ne poznamo, vendar se to dogaja tudi v naši družbi in je mogoče dobro da spoznamo tudi te stvari.

Uglavnem, knjiga oz. trilogija je zakon in jo je vredno prebrati.

Trilogija je zelo zanimiva, pritegne te, saj je napisana na zanimiv način. Mogoče je ravno to zanimivo, ker piše o stvareh o katerih se ne govori, ki so ‘prepovedane’. Meni osebno je zanimiva že sama zgodba, seveda pa prizori s spolnostjo le popestrijo vse skupaj. Zapelje te v svet, ki ga načeloma ne poznamo, vendar se to dogaja tudi v naši družbi in je mogoče dobro da spoznamo tudi te stvari.

Uglavnem, knjiga oz. trilogija je zakon in jo je vredno prebrati. Kakor je bilo pa že napisano, vsak drugače vidi stvari in jih drugače dojema.

Trilogijo Sylvie Day priporočam tudi jaz, mi je ful boljša kot odtenki 🙂 Prebrala obe (no pri Crossfire od Sylvie Day čakam še 3. del). Super branje za vroče poletne noči … se strinjam o ‘nemirnem’ ležanju … 😉

Trilogijo Sylvie Day priporočam tudi jaz, mi je ful boljša kot odtenki 🙂 Prebrala obe (no pri Crossfire od Sylvie Day čakam še 3. del). Super branje za vroče poletne noči … se strinjam o ‘nemirnem’ ležanju … ;)[/quote]

Prebrala vse, Greya in Crossa. Vse knjige so super, ampak Crossfire je površna, če primerjam z Greyem. Meni je pri Greyu všeč, ker je vse tako podrobno.

Preberite še Trilogijo Stark. Stark je pa…uf…men v bistvu boljši kot Cross, ampak je šele prvi del zunaj. Piše jo Julie Kenner.

So pa vse tele trilogije kopija 50 ostenkov, tko da zna biti katera razočarana.

Meni osebno super knjiga, ampak ne zaradi spolnosti, temveč všeč mi, kako nazorno opisuje najgljoblja ljubezenska čustva med likoma… Priporočam!

Knjiga res ni nek literarni presežek, se pa dobro bere, zgodba pritegne. Sami erotični prizori so pa zapisani brez nekega “žmohta” – moje mednožje so pustili povsem suho, običajno me pri dobro zapisanih prizorih v muci vsaj malo zaščemi. In to se zgodi pri knjigah, ki jih ne spremlja tak medijski pomp kot tole.

Nekoč sem na nekem forumu, morda prav tukaj, o teh knjigah zapisal tole:

Prebral sem vse tri knjige. V originalu. Bravo jest! Prebral pa sem jih, ker sem bil trmast in ker sem jih kupil. Drugače jih ne bi. Btw, prodam vse tri, so kar dobro ohranjene.
S temi knjigami sem se pa res namučil. Med branjem mi je bilo tako dolgčas, da sem moral vmes parkrat v knjižnico po kakšno knjigo, da sem vsaj malo prišel k sebi. Prebral bi jih prej ampak res ni šlo hitreje..
Knjige, zgodba, je napisana v prvi vrsti za Ameriško bralko, gospodinjo in je podana tako, da zagotovi še pravo mejo spodobnosti, da ne potisne bralkinih misli v nekakšno, zanjo mejno spolnost, kar bi jo takoj prisililo, da bi knjigo z gnusom odložila. Knjiga je toliko spodobna, da lahko Ameriška bralka prizna svoji sosedi preko plota, da jo je brala tudi ona in lahko tudi brez večjega sramu pove, da ji je všeč, ne da bi pri tem izpadla seksualno preveč perverzna. Pri tem pogovoru ima celo to prednost, da obstaja verjetnost, da jo je soseda preko plota tudi brala, če pa jo ni, je vsaj slišala zanjo in ji jo lahko brez bojazni priporoči. Množična branost in široka publiciteta ji zagotovi alibi takega priporočila.
Plehka BDSM knjiga je že v osnovi napisana tako, da ne bo niti večjih težav pri snemanju filma. Film bo imel ustrezni »Rated R for strong sexual content« in bo potešil še tiste, ki imajo zaradi premalo lastnih izkušenj ali prešibke domišljije oteženo predstavo, kaj se v zgodbi sploh dogaja.
In kaj pa se dogaja? Za Ameriške gospodinjske pojme veliko, za Evropske mladenke praktično nič.

Pozor tu naprej so spojlerji, pa še grdo pišem o vsem skupaj.

Celi dve debeli knjigi porabimo, da glavna junakinja (končno, pisateljica to napove na začetku prvega dela) odstrani dlake v mednožju. Bravo. Pri nas to naredijo v glavnem vse punce od x razreda (avtocenzura je tukaj), pa do konca devetletke. Ančka porabi za to 20 let.
Christian od samega začetka hrabro pljuva dlake, ena se mu celo zatakne za mali jeziček in jo potem odstrani z grižljajem kruha.
Tri knjige so bile premalo, da bi prišli do analnega občevanja. Analni čep je ostal skrit nekje v kopalnici in naslednjič bo v Ameriškem ljudskem  romanu omenjen čez kakšnih 30 let, ko se bodo premaknili malce naprej. Ampak z mislijo na film, z mislijo na visoko število prodaje, morajo analni čepi res ostati v predalu, neglede kako zelo se jih Ančka vesli in jih hodi skrivaj opazovat. Še dobro da ne vibrirajo, sicer bi jim morala gospodinja redno menjati še baterije.
Odrezane kavbojke, stare, zgornji gumb odpet, je kostum glavnega junaka za v »playroom« .
Z mislijo na filmski scenarij in cenzuro, ga ne oblečejo v črn latex, ali morda usnje ali kaj bolj BDSM sceni primernega. Z kostumi torej ne bo nobenih problemov. Zelo bodo spodobni.
Punca diplomira, vendar nima pametnega mobitela. Celo prenosnika nima. Dve debeli knjigi porabi, da na začetku tretje spozna Skype 
Kontracepcija glavne junakinje je poglavje zase. Če sem prav sledil zgodbi, dekle vzame eno tabletko in prejme eno injekcijo Depo-Provere (manj znana kontracepcija pri nas, injekcija na tri mesece, v roku enega leta ali že prej običajno povsem izostane menstruacija). Po eni tabletki neha, po eni injekciji neha. Pozabi. Seks je odličen, ampak nikakor pa ga v svoji glavi ne poveže z redno kontracepcijo. Bolje, da bi Christian ostal pri olagumah. Morda celo pri profiliranih, bi mu Gumpec svetoval. Z tako gumo Ančka sploh ne bi vedela kaj jo je doletelo. To bi bili orgazmi, ki se jih praktično sploh ne bi dalo opisati v angleščini, zaradi pomanjkanja ustreznih izrazov.
Na ta način po treh debelih bukvah ugotovimo, da je Playroom večkrat obiskala kuharica, oziroma služkinja, kot glavna junaka. V namen čiščenja in vzdrževanja in v uteho vseh beročih mater, ki so se ravno pripravljale, da pričnejo Ančki zavidati, se playroom spremeni v otroško sobo in filmskemu cenzurnemu ratingu ter visoki nakladi je zadoščeno.
Pisateljica je po mojem mnenju žrtvovala roman komercialnim namenom. To pa je naredila Ameriško dobro in iz tega stališča je knjiga dobra. Prava umetnija pisanja na robu še sprejemljivega za oči Ameriškega bralca, ki mu je knjiga tudi namenjena, saj izven Amerike tako ne obstaja ničesar omembe vrednega, razen juga Francije, kjer se varno daleč, o moj bog, sveta krava in holy shit, ženske (skoraj vse) sončijo na plaži zgoraj brez.

G.

Haha, Gumpec, hvala za tole, res si me spravil v smeh. 🙂

Nikarte pa tlačiti ameriških gospodinj v izolirani žakelj, prosim – saj si menda prebral kaj od tega, kar je v tej (“slovenski”) temi že napisanega?

Ellen:

https://www.youtube.com/watch?v=cnoZeGkhFGo

G.

Ellen je carica. Joj, kako zna pogledati – satira ji je v krvi. 🙂
Pri nas verjetno nimamo osebe, ki bi ji parirala. Je pa Sanja Rozman v svoji najnovejši knjigi Umirjenost v poglavju o seksualni zasvojenosti zapisala:

Terapevte za seksualno zasvojenost je vznemiril neverjetni uspeh knjige Petdeset odtenkov sive avtorice E. L. James, v kateri se vse vrti okoli zasvojensko nevarnih fantazij in spolnosti. Prav gotovo kaže na to, da fantaziranje o tem ljudi zelo privlači. Nekatere bolj, kot bi bilo dobro zanje. Možganski prenašalci – nevropeptidi, ki se naravno sprožajo pri obsedenem fantaziranju, lahko omilijo telesno, duševno bolečino ali depresijo, lahko pa tudi poženejo zasvojenski začarani krog.
/…/ zasvojeni to počne, da se omami. Značilni primer je Christian v romanu Petdeset odtenkov sive, ki z dramatičnim seksualnim izživljanjem (gre za dominanco in sadistično izživljanje) poskuša »prevpiti« svojo bolečino iz otroštva, ko je bil fizično zlorabljan in zapuščen.

(Sanja Rozman, Umirjenost, 2013)

Končno si je (še) en moški upal reči bobu bob:
“Je pa v filmu tudi zelo resen trenutek, malo pred koncem, ko Christian Ano šestkrat s pasom zelo močno useka po (zelo lepi) goli riti, njej, ki je v solzah zaradi bolečine in razočaranja, pa ukaže, naj šteje udarce. To ni perverzija, to ni BDSM/DS, ampak nasilje moškega nad žensko. Posilstvo na drug način. Vsaj v mojih očeh.” B. K.
http://www.24ur.com/novice/svet/blog_braneta_kastelica/petdeset-odtenkov-sivega-dolgocasja-in-korporacijski-sadizem.html

Še en moški je zamenjal bob s fižolom.
Brane Kastelic bi lahko nekoliko vrgel oči na portal bdsm-slovenija.com. Tam bi z lahkoto razčistil s svojimi vprašanji, ali gre za BDSM, oziroma za D/s odnos med dvema posameznikoma ali za nasilje moškega nad žensko.
Citirani odstavek je podoben knjigi. Mainstreamu dopadljiv.

Pravo nasilje povzema povsem drugačne oblike in je v resnici polno solz in razočaranja.
http://www.24ur.com/novice/crna-kronika/policisti-v-celju-ustavili-moskega-ki-je-imel-v-avtomobilu-mrtvo-zeno.html

G.