Mene bač bedno napisane knjige motijo. Sem jih prebrala že preveč, da ne bi vedela, kaj mi je všeč in kaj ne. To, da so “popolne” knjige doooooolgočasne, pa lahko zapiše samo nekdo, ki se verjetno še ni srečal z dobro IN vrhunsko podano zgodbo…

Mene bač bedno napisane knjige motijo. Sem jih prebrala že preveč, da ne bi vedela, kaj mi je všeč in kaj ne. To, da so “popolne” knjige doooooolgočasne, pa lahko zapiše samo nekdo, ki se verjetno še ni srečal z dobro IN vrhunsko podano zgodbo…[/quote]

Jaz bi bila pa zelo vesela kakšnega nasveta glede dobre in vrhunsko podane zgodbe. Pa se vedno najdejo samo taki, ki pljuvajo take in drugačne knjige, konkretnih predlogov pa kar ni. Jaz bi jih bila iskreno vesela…

Tri lepe stvari, ki sem jih prebrala letos:
The song of Achilles
Summer without men
Psalm na koncu poti

Ok, še ena fajn:
Svoboda

Berljiva in OK knjiga so tudi Popravki Jonathana Franzena

Že večkrat slišala, pa sem jo zadnjič, ko sem jo srečala v knjižnici, pustila tam. Predebela, da bi jo zmogla v predvidenem času predelat v tistih 20 minutah zvečer pred spanjem. 🙁

Foer: Vse je razsvetljeno od Foerja
Margaret Atwood napisala več knjig, večinoma zelo v redu
Penelope Libely: karkoli
Emma Donoghue: Soba
Peter Carey: Tatvina, ljubezenska zgodba
John Irving: ima precej dobrih, npr. Hotel Hampshire
Vedrana Rudan: Uho, grlo, nož,
Renato Baretić: Osmi povjerenik
Soba v hotelu Finbar (pozabila avtorje, jih je več)
Polona Glavan: Gverilci
Saul Bellow, Herzog, Humboldtova oporoka, Henderson, kralj dežja
Mart Lenardič: Moje ženske
Javier Marias: Tako belo srce, Jutri v bitki misli name
Nicole krauss: Zgodovina ljubezni
Evelyn Waugh: Vnovič v Bridesheadu
Hanif Kureishi: Buda iz predmestja
Zadie Smith: Beli zobje
Gary Shteyngart: Superžalostna ljubezenska zgodba

Morda kaj od Bernarda Schlinka …

Tule je nekaj knjig, ki so mi zelo všeč:
Margaret Atwood – Blind Assassin najbolj, pa še druge,
Ian McEwan: Atonement, Saturday,
F. Scott Fitzgerald: The Great Gatsby, še več drugih,
Ondaatje: The English Patient,
Kazuo Ishiguro: Remains of the Day (tudi par drugih),
Michael Cunningham: The Hours.

Berem pa tudi Terryja Pratchetta, Georga R.R. Martina, zelo mi je všeč Tolkien…

O, fini predlogi, kar nekaj je prebranega.

Je na področju romanc kaj finega? Da je kaj romantike, seksa, pa da vseeno ni naštancano ali v prav polomljenem jeziku (no, naši prevodi so včasih naravnost grozljivi)

No, pa sem jo prebrala. Skoraj en mesec sem jo imela na polici. Glede na kritike na Amazonu, sodim med tistih 10%. Torej, ne najboljša in ne najslabša.

Na nekaj mestih je prevod zelo slab. Ojoj, kakšen izbor besed. Pa nekaj tipkarskih napak (majica s kratkimi rokaMi).

Sem razmišljala, zakaj taka uspešnica? Sexa je v “chicklit” precej več, kot tu – mogoče je tu drugačen. Pa moderen princ na belem konju. Če je včasih bogataš dobil žensko na diamantni prstan in bombonjero, jo tu skuša dobiti na prenosnik, mobi in avto.

Film se menda tudi že snema. Samo glavnega igralca še nimajo. 🙂 Morajo najti nekoga, ki ima tak pogled, da punca non-stop zardeva (in orgazmira ;))

Na tej spletni strani lahko celo glasujete, kdo je najboljši približek gospoda Greya.

lp, ela s

Naj se pridružim debati. Torej, po recenzijah in člankih o knjigi sem se odločila, da je ne preberem. Nekako bolj spominja na mladinsko literaturo z odraslim sexom… ali vsaj nekaj podobnega. Ne bom pa sodila, ker kot rečeno, nisem in ne nameravam brati.
Bolj zanimivo se mi zdi, da so nekateri tako zelo strastno branili svoja stališča in celo obsojali tiste, ki niso navdušeni nad tako literaturo (npr Anastazzzia).
Stvar je v tem, da imamo različne okuse. In da se okus z leti spreminja in pili (ne vem kako bi drugače rekla). Ker sem strastna bralka in sem že pri desetih letih začela brati klasike, je to jasno vplivalo na moj literatni okus. Kar ne pomeni, da je samo tisto kar mi je všeč, tudi dobro. Daleč od tega. Gre le za to, da žal do sedaj še nisem našla ”ženske” knjige, ki bi mi bila všeč. Ki bi me dovolj pritegnila, da jo na dušek preberem, da zaradi nje prebedim celo noč.
Moram pa priznati, da čakam izid nove knjige J.K.Rowland (ne ljubi se mi več brati v tujem jeziku, sem prelena). In upam, da bo zgodba spletena ravno tako kot je bila pri Harryju Potterju. Ne govorim o zgodbi kot taki, temveč o načinu pisanja, o zapletih, o likih….

No, je pa dejstvo, da so najbolj prodajane knjige načeloma tudi rahlo bolj plehke. Imajo širši krog bralcev. Pa verjetno ne, ker bi bili bralci tako zelo plehki, bolj zato, ker verjetno berejo rekreativno, občasno. Kar je krasno. Sebe imam za odvisnico od branja. Problem se pojavi, ko grem v knjižnico, naberem 10 knjig in upam, da bo vsaj ena dobra. In da bo debela, da jo lahko berem vsaj 3-4 dni (Franzen je zakon kar se tiče tega).

Zato, berimo kar nam paše. Povejmo svoje mnenje o knjigi. Ni pa treba biti žaljiv in se spraviti na osebo zaradi nestrinjanja. Preprosto smo različni. Imamo različne okuse za hrano, oblačila, glasbo, zakaj ne tudi knjige?

moljka: verjetno si mislila J. K. Rowling. Ja, predvidoma bo prevod 20. novembra.

..

Nisem obsojala tistih, ki se niso navdušili nad to literaturo.

Napisala sem samo, da če nekaj ljudem ni všeč, naj tega ne berejo in naj se ne gredo mazohiste in vztrajajo do konca knjige samo zato, da bodo rekli, da so jo prebrali in da bodo lahko pljuvali nanjo.

Ogromno berem, se imam pa toliko rada, da berem samo knjige, ki so mi všeč in zlahka odložim knjigo tudi po petih straneh, če mi npr. stil pisanja ni všeč.

Vsak ve zase, kaj mu je všeč – ampak ne se silit z branjem določenih knjig samo zato, da jih potem lahko kritizirate, ker ne dosegajo klasikov ali kaj podobnega ..

Ljudje v teh časih potrebujejo lažjo literaturo in zato so take knjige, kot je Petdeset odtenkov sive, tako priljubljene. Jaz pravim le: samo da berejo, ni važno, kaj berejo!

_lannna_ res je :((((… zardevam. Priznam pa, da sem glede imen bolj uboga, sproti pozabljam. Zatorej, globoko opravičilo :(.
Hahaha…

Ker velikokrat slišim to “samo da ljudje berejo, ni važno, kaj berejo,” bi me zanimalo vaše mnenje. Samo da pijejo, ni važno, kaj pijejo? Doma zvarjen alkohol, odličen viski ali naraven sok? Samo da jedo, ni važno, kaj jedo? Polnomastno ali vitaminsko bogato hrano? Samo da delajo, ni važno, kaj delajo? Prodajajo drogo (tudi to je nekakšno delo) ali pa so splošni zdravniki v odročnih krajih? Samo da živijo, ni važno, kako? Iz mojih radikalnih primer se najbrž da razbrati moje stališče … Kaj pa mislite vi?

..

se opravičujem, je res izpadlo malo čudno, kar sem napisala… in potem bi res lahko spadalo v kategorijo “samo da pijejo, ni važno, kaj pijejo”…:)))

Hotela sem reči, da poznam dosti ljudi, ki jim je največji tedenski bralski dosežek kakšna Lady, Jana in kaj podobnega. Kaj ni dobro (in pozitivno), da se tak človek potem loti takega špeha od knjige in jo celo prebere?…

Mogoče pa se bo zato navdušil za branje in morda prebere potem celo kakšno bolj kvalitetno literaturo? Ena stvar morda tudi vodi k drugi… vedno je treba ostati optimist.

Kar se pa tiče tega, kaj ljudje jedo in pijejo in kaj delajo in kako živijo – to je osebna izbira vsakega posameznika in dvomim, da to lahko popravi branje kakšnega dobrega klasika:::))))) Obratno pa je možno.

en dober čitateljski dan želim vsem,
A.

Zanimanje, čeprav nisi eksplicitno izrazila svojega mnenja, je kljub temu jasno kaj misliš. In načeloma se strinjam s tabo. Preprosto si ne morem kaj, da se ob slabi, plehki zgodbi razjezim (včasih se mi zdi celo škoda papirja na katerem je natisnjena), če pa je še prevod slab, o smislu lektoriranja pa itak ne bi, se sprašujem kakšen smisel je sploh v tiskanju tovrstnih knjig. Resno.
Ok, res je. Okusi so različni. Prav tako nivoji branja (pa prosim ne izbruhnite takoj. Če je kak športnik vrhunski, nekdo drug pa se komaj tu in tam razgiba, se ne jezi nihče, če prvega imenujemo vrhunski).

Dolgo sem razmišljala kaj je tisto kar pritegne. Zgodba z vsemi zapleti in brez dogoveznosti in mašil je definitivno prva stvar. Jezik, ki je lahko razgiban, sočen, poln zanimivih domislic je prav tako pomemben. Žanr? Ne, vsaj zame ne. Ugotovila sem, da mi je popolnoma vseeno kam katera knjiga uradno spada. Dober roman je dober roman, ne glede na zvrst.
Je pa res, da ne maram vampirskih zgodb. Spadam pač v generacijo, ko so bili vampirji grozljive kreature, ne pa kvazi seks-idoli. Problem se pojavi pri ljubezenskih zgodbah. Včasih mi prav zadiši kaka dobra ljubezenska zgodba za plažo. Toda, do sedaj še nisem našla kake ob kateri bi zdržala do konca. Ne, nisem fina in super pametna. Toda vse so po popolnoma istem kalupu narejene. In to je problem.
No, ja…

Moljka, naj ti v tem kontekstu predlagam dve “starini”:
Extröm: Plesala je eno poletje
Salminen: Katrina

Meni je šlo branje “zlahka” (torej – požirala sem strani), hkrati pa sta se mi zdeli zgodbi dovolj poglobljeni, da jima plehkosti ni mogoče očitati. Obe sta me tudi globoko ganili, pa ne (samo) na “ljubezenski ravni” (hehe). Katrina sicer že presega ljubezensko zgodbo, je pa ta ves čas prisotna (pa ne v tistem “holtovskem” smislu: kdaj bosta ta dva že pristala skupaj, saj je itak jasno, da bosta?!).

@ Extröm: Plesala je eno poletje

Hej, Kerstin! Ves čas sem sumila, da si iz te knjige:-) Super.

Prijeten občutek, ko me nekdo končno tako “prepozna”. 😉 Menda si poleg moje mame prva, ki jo “poznam” – v živo in v virtuali – ki pozna tole.

No, jaz sem iz tega delal izbirni seminar (oziroma govorno vajo, kot se je temu menda takrat reklo) v šestem razredu osnovne šole 😉 … iz žanrskih razlogov …

Zanimivo! 🙂 Pa že v šestem razredu … jaz sem knjigo prebrala šele v osmem … (Pa potem pri osemnajstih pa dvajsetih pa … 🙂

Kerstin, hvala. Res ju bom poiskala in poročala :))). Ta naslov: Plesala je eno poletje mi je nekam znan… možno, da sem jo brala pred časom, pa pozabila. Kar je isto kot bi jo na novo prebrala, kajne?

:))))

Knjige, ki jo berem v angleščini, sicer nisem še prebrala do konca, a moram priznati, da sem tudi jaz ena tistih, ki rade knjigo preberejo do konca iz same trme in ne zato ker bi jim bila dejansko všeč. Iz enakega razloga sem prebrala tudi Twilight, ki je bil nekje prej omenjen v primerjavi s 50 shades of grey.
Najprej bi rada poudarila da veliko in rada berem, ne glede na žanr, oceno, starost ali stil knjige. Poleg tega se imam za izredno odprtomiselno in sprejemam precej stvari, tudi takih, ki jeh mnogo ljudi ne. To želim poudariti zato, ker je v enem od prejšnjih komentarjev nekomu bila očitana “zaprtomiselnost2 zaradi negativne ocene knjige. Pomembno se mi zdi, da mi je všeč veliko literarnih del, ki vključujejo socialno in morebiti celo moralno vprašljive situacije in nazore, torej mi BDSM ni nekaj nepoznanega in tudi ne nekaj čemur bi nasprotovala. Brala sem že vse kaj hujšega kot preprost BDSM, in to relativno dobra literarna dela, čeprav so moralno in celo etično povsem na dnu.
Vse to pa vodi le k eni stvari; knjiga 50 shades of grey se mi zdi preprosto obupna. Zagotovo je nea najslabših knjig kar sem jih kdarkoli brala in tukaj se mi zdi primerjava s Twilightom precej primerna, saj je tudi Twilight na moji lestvici zelo nizko. Pa s tem nočem reči da je kaj narobe z E. L. James, saj je morebiti sposobna napisati tudi dobro knjigo (spet, po mojem mnenju). Tudi Stephanie Mayer, ki je napisala Twilight, je s Twilightom popolnoma zavozila, pa je vseeno napisala tudi knjgo, ki se jo, vsaj v primerjavi s Twilifghtom, da šteti med boljše; Duša.
Vseeno pa ne morem reči, da je 50 shades of grey dobra knjiga. O tem kako je oblikovno napisana je bilo že dovolj povedano, a tudi vsebina knjige je, vsaj tzaenkrat, popolnoma nerodna in plehka. Če vprašate mene, je ta knjiga prej “dolgočasna” kat marsikatera klasika, in to predvse zaradi čite predvidljivosti in splošne nerazvitosti glavnega ženskega lika. Ob branju te knjige me skorajda postane sram, da sem ženska. Kako je nekdo lahko tako medel in se hkrati ima za nekaj posebnega mi ne bo nikoli jasno. (Moram priznati, da imam rahel problem tudi s tem, kako si Ana dela čaj; popolnaoma voden)
Seveda obstaja možnost (sicer majhna, pa vseeno) da se knjiga izboljša, ker, kot sem že rekla, knjige še nisem dokončala, zato se bom ponovno vrnila sem, ko končam z branjem, in povedala, če se je moje mnenje o knjigi morda kaj izboljšalo.

Definitivno Ryan Gosling. Najbolj seksi je karizma in ne obraz, ne?

Nekako je bila ta knjiga prva po dolgem času, ki sem jo prebrala. Res je, ima svoje napake in svoje dobre strani, sicer pa to najdemo povsod, kajti nič ni popolno.
Mene je pritegnila, ne le zaradi teh erotičnih scen, temveč zaradi neke globine, ki jo nosi, neke realnosti, ki jo skriva v ozadju in s prstom kaže na naš svet. Skratka, mene ni razočarala in si bom v bljižni prihodnosti kupila tudi druge dva dela.