42 letna nečakinja bi rada domačijo

Samo zato gre, ja.  Utopično bi bilo pričakovati, da bi nekdo, ki je prišel nekajkrat na leto na obisk, bil kar naenkrat pripravljen  odpovedati se svojemu življenju in začeti garati na kmetiji!

Imamo tudi mi v žlahti eno tako zvito lisico, staro toliko kot je ta, ki ima ves čas polna usta tega, kaj bi si dedek želel.

S tem da vsi v žlahti vemo, da se je je izogibal, ker je videl kako požrešna je skupaj z njeno mamo.

Še sreča, da se me ne tiče. Samo gledam in se čudim.

Če bi ta nečakinja imela 5 otrok, bi vsi vzklikali “daj ji kmetijo!”, ne glede na to ali bi jo potem obdržala ali prodala.

Mogoče res. Kajti, to bi pomenilo, da se bodo ti otroci naučili delat, da bodo znali ceniti naravo in zemljo in da bo kmetija šla v družini naprej.

Če bi imela 5 otrok, se grem stavit, da kmetije ne bi prodala.

Ko/če jo boš enkrat spustila na domačijo, je nikoli več ne boš spravila stran. To si nekam zapiši  in preberi 100x. Lahko se boš tožarila  in za advokata porabila še pa še, rezultat bo lahko ničen. Skratka, kot ti je večina povedala, ne. Prodajte raje tretji osebi in si z bratom razdelita dobljeno. Tvoj brat lahko potem da denar hčeri, da se nekam spakira. Lahko pa seveda nečakinja in njen oče vzameta kredit in odplačata tvoj delež.

Tudi jaz si lahko kaj zaželim, pa ni nujno da se bo to uresničilo. Za avtorico- svoj del prodaj ali oddaj v najem. Kako bi pa tvoj brat reagiral, če bi eden od tvojih otrok prišel do njega s takšno idejo?

Najboljši predlog! Pojdi do brata in mu reci, da ga boš razbremenila te skrbi, naj nate prepiše njegov del. Seveda brezplačno!