4 urni delovnik zaradi bolniške
kopirano iz ZZZS:
Kdo je upravičen do nadomestila plače
Pravico do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja imajo zavarovanci, ki so v delovnem razmerju, osebe, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost, lastniki zasebnih podjetij, vrhunski športniki in vrhunski šahisti ter kmetje, če so za to pravico zavarovani, pod določenimi pogoji pa tudi brezposelne osebe.
podlagi ugotovitve osebnega zdravnika oziroma imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije imajo zavarovanci pravico do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela. Nadomestilo plače pripada zavarovancem v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja od prvega delovnega dne zadržanosti od dela zaradi presaditve živega tkiva in organov v korist druge osebe, posledic dajanja krvi, nege ožjega družinskega člana, izolacije in spremstva, ki ju odredi osebni zdravnik, zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, nastale pri izvajanju aktivnosti iz 18. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter pri določenih zavarovancih v primerih iz 3. in 4. odstavka 137. člena Zakona o delovnih razmerjih in v primerih prostovoljnega darovanja kri.
Pravica do nadomestila plače v primerih iz 3. in 4. odstavka 137. Zakona o delovnih razmerjih in v primeru prostovoljnega darovanja krvi pripada samo zavarovancem, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
Zavarovancu, ki mu je med trajanjem zadržanosti od dela prenehalo delovno razmerje, pripada nadomestilo plače še za največ 30 dni začasne nezmožnosti za delo po prenehanju delovnega razmerja.
Če je zadržanost od dela posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pripada zavarovancu nadomestilo tudi po prenehanju delovnega razmerja in sicer dokler ni spet zmožen za delo.
V primeru začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, poklicne bolezni ali poškodbe pri delu pa imajo zavarovanci pravico do nadomestila plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja od 31. delovnega dne zadržanosti od dela. Od prvega do tridesetega dne zadržanosti od dela pa izplačuje nadomestilo v tem primeru delodajalec v svoje breme.
Pravica do nadomestila zaradi nege ožjega družinskega člana, s katerim zavarovanec živi v skupnem gospodinjstvu, traja v posameznem primeru največ do sedem delovnih dni, za otroke do sedem let starosti ali starejšega zmerno, težje ali težko duševno in telesno prizadetega otroka pa do 15 delovnih dni.
Kadar to terja zdravstveno stanje ožjega družinskega člana, lahko pristojni imenovani zdravnik izjemoma podaljša trajanje pravice do nadomestila, vendar največ do 30 delovnih dni za nego otrok do sedem let starosti ali starejšega zmerno, težje ali težko duševno in telesno prizadetega otroka oziroma do 14 delovnih dni za nego drugih ožjih družinskih članov.
Imenovani zdravnik lahko izjemoma podaljša trajanje pravice do nadomestila osebnega dohodka za nego otroka, in sicer v primerih, ko je taka odsotnost potrebna zaradi nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja otroka oziroma v drugih izjemnih primerih. Taka odsotnost ne more biti daljša od 6 mesecev.
Ne glede na prejšnji odstavek lahko na predlog strokovnega kolegija Kliničnega centra Ljubljana – Pediatrične klinike imenovani zdravnik podaljša trajanje pravice do nadomestila plače za nego otroka in sicer v primerih, ko je to potrebno zaradi težke možganske okvare, rakavih obolenj ali drugih posebno hudih poslabšanj zdravstvenega stanja.
Na predlog strokovnega kolegija Kliničnega centra Ljubljana – Pediatrična klinika lahko imenovani zdravnik odobri tudi pravico do nadomestila plače enemu od staršev, ko je tak otrok v bolnišnici.
To pravico lahko uveljavlja eden od staršev do dopolnjenega 18. leta otrokove starosti.
Trajanje odsotnosti je odvisno od stanja bolezni in se glede na dinamiko poteka bolezni presoja individualno.
Nadomestilo v času do 30 dni ali nad 30 dni?
Za do 30 dni piše v panožni kolektivni pogodbi, kamor spadate (ker je lahko bolj ugodno, kot pa je predpisano v ZDR), za nadomestilo nad 30 dni pa je pri poškodbi izven dela 80% povprečja prejšnjega leta (podatek iz dohod.odločbe) oz manj, če imate letos bistveno nižjo plačo kot lani – nadomestilo ne sme presegati zneska,ki bi ga dobili, če bi delali.
Točno, bolniška v breme delodajalca je lahko v drugačnem procentu kot pa v breme ZZZS.
Za nad 30 dni poglejte odločbo za l.2007, seveda, če se je začela bolniška letos, samo plačo (brez regresa) in si preračunajte na ure. 80% vrednosti lanske bruto ure bo vrednost bolniškega nadomestila za uro.
Za bolniško v breme delodajalca pa je treba preverit v vaši panožni pogodbi, če je kaj drugače kot pa v ZDR (lahko je samo bolj ugodno za vas).
ZDR pa govori takole:
137. člen
(nadomestilo plače)
(8) V primeru odsotnosti z dela delavca zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, znaša višina nadomestila plače delavcu, ki bremeni delodajalca, 80% plače delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas.
Delodajalec izplača do 30 dni, vse ostalo je ZZZS. Če je poškodba izven dela, se izplača 80 %. ZZZS gleda povprečje zadnjega leta izplačila plač, zato je do 30 dni lahko izplačilo malo večje pri delodajalcu kot preko ZZZS nad 30 dni pri refundiranju.
Da odobri delo po 4 ure osebni zdravnik, načeloma potrebuje predlog specialista. Razen zelo velike višje sile.
Za komisijo ZZZS pa govore izvidi specialistov, kar pa niti to včasih ni dobršen razlog, da ti odobrijo delo po štiri ure. Če so težave s hrbtenico, obstajajo tudi večkratni izvidi. Na podlagi katerega se več ali manj sklicujejo imenovani zdravniki. Kar niti ni nujno, če ne govore o poslabšanju stanja ali neizboljšav. Ter tako zaključijo zadevo.
Še vedno pa je možna zahteva, da te imenovani zdravnik pregleda, ko pred tem podaš pritožbo na odločbo, če je odločil brez pregleda, s čimer izreka odločbe se ne strinjaš. Kaj je vmes, ko ti izrek nalaga, da moraš delati, pa recimo specialist pravi, da nisi zmožen, je pa druga pesem. Kar se tiče delodajalca. Ker odločba ZZZS je nad mnenjem osebnega zdravnika.
Forum je zaprt za komentiranje.