35. letniki

Zanima me, kaj vse ste v življenju že dali skozi, kaj ste doživeli, kaj ste si ustvarili,…tisti, ki ste danes stari 35 let?

Prav zanima me zakaj bi to rada vedela. Za primerjavo? Povej najprej kaj si sama dosegla do 35. leta.

Sicer pa človek pri 35. ima navadno poštimano vsaj eno področje svojega življenja, ali pa je na dobri poti, da bo to dosegel 😉

Diplomirala, se poročila, si kupila stanovanje, imela enega otroka, magistrirala, imela drugega otroka, kupila večje stanovanje, imela tretjega otroka in doktorirala in kupila dokončno stanovanje. Zdaj četrtič noseča, z zahtevno služb, ampak vse v redu. Aja, pa veliko potovala. Druge dobrine me ne zanimajo.

Zanima me, ker smo meli eno zanimivo debato včeraj o izgubljeni generaciji. Sama sem stara 29 let, tako, da ti ne morem povedat točno kakšen skupek vsega bom imela pri 35. letih imam pa ogromno ciljev in idej…

Ja seveda, sam olimpijska medalja ti še manjka;))

Jaz pri 35 letih; poročena, tri otroci, nova hiša, dobra služba, dva dobra avta, brez kreditov, skratka zelo zadovolnja pri teh letih z vsem kar imam.

In potem svizec zavije čokolado…

Ja sigurno, ampak to vse ni tvoja zasluga, ampak si dobila izdatno pomoč od drugih. V desetih letih ne moreš s plačo narediti vsega tega brez kreditov, zato ne laži. Živimo v isti državi in vemo, kaj se lahko naredi samo s plačo, tudi če je 5.000 €.

Dvojni doktorat, ugledna služba, 5 otrok, 3 avti (eden za otroka), vikend na morju, velika hiša, brunarica v gorah, prepotovali celo Evropo, pol Azije in nekaj Amerike. Kaj druga me ne zanima.

… povem, tako kot je. Diploma, poroka, magisterij, otroci (dva para), hiša … no, zdaj pa ostanejo še krediti in izguba službe.

Ni svizca :-((

podobno jaz, le da s 3 otroci, ogromnim kreditom in (zaenkrat) še službo… držim pesti, da nova služba hitro pride naokoli!

Kakšna baharija!!! Jaz še nimam 35 let in ne bom pisala o mojih dosežkih, imetju, lastnini. Vas nič ne briga. Glavno, da smo zdravi, to pa želim tudi vam.

Tudi meni je vseeno kaj si kdo misli o meni. Jaz vem kaj imam in kako smo do tega prišli. Predvsem s trdim delom in pridnimi rokami mojega zlatega moža. Mi smo pač v mladosti veliko delali in se marsičemu odpovedali, da lahko zdaj ko smo stari 35 let živimo brez skrbi.

kupil Yashica Zoomate 105
kupil Nikon 4600
kupil Panasonic Dmc FZ50
kupil Panasonic Dmc TZ6
kupil Nikon D5100

kupiti stanovanje al kaj takega pa bi bilo brez veze, ker me itak nobena ne bo nikoli marala

Eh imam kar star nick. Imam 36 let in nic nisem naredila.

Nimam :

-sluzbe,( imam srednjo izobrazbo, ki si jo lahko zaradi slabega zdravja nekam vtaknem)
-nimam druzbe razen virtualne in ostarelih sosed
-nimam svojega stanovanja ne na kredo, ne v najemu in zivim doma v hisi s starsi
-nimam partnerja, razmerja nisem imela
-nimam lastne druzine
-nimam zdravja, zarad poskodbe s trajno posledico ne morem niti telovadit in na dolgo hodit, kaj sele kaksen tek

V tem zivljenju ne racunam na nic .
Perspektive nimam in je vseeno, kaj se grem ali se ne grem.

Bi bla klosar, ce me ne bi starsi prenasali, doma sem vendarle tudi kaj koristna.

Nimam 35 let, ampak 30.
Imam diplomo in imam fanta.
Nimam službe.
Nimam prihkrankov.
Živim pri starših.
Imam 1500€ vreden avto.
Fant je od mene starejši 3 leta in je pred kratkim zaprl firmo – trentuno je brezposeln in še odplačuje dolgove naslednjih uhuhu let.
Če danes dobiva oba službo za 1000€ neto, kar je utopija, gre njegova plača za plačevanje dolgov naslednjih par let, z mojo ne moreva kaj dosti.
O stanovanju lahko samo sanjam.
O otorkih lahko samo sanjam.
Pri njem ne moreve biti, ker živi z mamo v garsonjeri.
Pri meni ne moreva biti, ker je doma že brat z družino.

Kaj smo že doživeli in dali skozi? Marsikaj. Veliko lepega, nekaj tudi ne tako lepega. Veliko izkušenj. Lahko bi več, za kar mi je žal, predvsem v študentskih letih.

Kaj smo ustvarili? Materialnega dolgove in ne perfektno zdravje (fizično in duševno) zaradi stresa.

Kaj imamo? Diplomo, zavlačujem z magistrsko in strokovnim izpitom. Dobro službo. Solidne odnose v družini. Upanje, da jutri ne izgubim službe.

Česa nimamo? Dovolj prostega časa in res brezhibnega zdravja. Tudi denarja ne največ, ampak nismo lačni. Živim na koruzi v najemu, nimam otrok:) Pa so mi rekli, da po 30-em bo vse bolje:)))

Če je bila tema odprta z namenom tolažbe, mislim, da si malo zgrešila…

jih imam sicer 30…doživela pa dobro in slabo….
kar huda prometna nesreča, partner prebolel raka,končala faks, služba za NDČ (plača sicer redna a “le” okrog 850 neto), en otrok tu, drugi na poti, živimo v najemu…načrti svoja mala hiška…ma kaj dosežki važno da smo zdravi in se mamo radi!!!

Pol tvojih problemov odpade, če se znebiš luzerja 😉

Bravo. Jas dokaj slično, le da imam svojo hišo:

Bravo. Jas dokaj slično, le da imam svojo hišo:[/quote]

Takole se pisno izražate ljudje z doktoratom? Mene bi bilo sram vseh titul.

Bravo. Jas dokaj slično, le da imam svojo hišo:[/quote]

Takole se pisno izražate ljudje z doktoratom? Mene bi bilo sram vseh titul.[/quote]

Očitno je poudarek na BI 🙂

Takole se pisno izražate ljudje z doktoratom? Mene bi bilo sram vseh titul.[/quote]

Očitno je poudarek na BI :-)[/quote]

Selektivno bereš za samotolažbo? Imaš kakšen primanjkljaj?

Skoraj 35 sem stara, diplomirana in zakreditirana za 13 let se, s stanovanjem, mozem in 2 otroci.
nic nam ne manjka samo da smo zdravi in da bo sluzba se naprej.

ločena
dva skoraj odrasla otroka
hiša na kredit
svoje podjetje in dve pogodbi za nedoločen čas
dve fakulteti, obe ob delu narejeni
ponosna lastnica treh regalov knjig, ki jih kupujem sama in seveda tudi preberem (niso romani).
materialno imam vse kar potrebujem, otroka sta zdrava in zelo pridna, ampak meni do teh materialnih stvari ni in vedno bolj premišljujem, da bi se po plačilu kredita za hišo odpravila z nahrbtnikom po svetu, pa do koder pridem pridem.