3 x na mesec
Vse zgoraj opisano sem doživela in preživela. Že v začetku nisem bila čisto sigurna , da je to to. Z vsakim otrokom je bilo volje manj, truda več. Pa služba po cele dneve. Potrpljenje, obnavljanje ljubezni. Strokovna pomoč iz knjig in za ne tako majhen denar.
Ob neki priliki je naneslo, da me je zaneslo. Mene – visoko moralno ženo. Popolnoma drugače od domačih razmer. Traja že leta. Popolnoma nekompatibilen življenski sopotnik in obenem popolen spolni partner. Isto velja za njegov pogled name.
Mesece sem se počutila krivo, zbirala moč za pogovor z možem. Še vedno nisem storila nič. Ne zaradi sebe. Lahko preživim. Zaradi njega – sesulo ga bo.
Skrajno neetično, ampak ni mi žal. Nekako se počutim kot Eva, ki je kljub opozorilu odtrgala jabolko. Dokler Adam tega ne opazi nas bog ne bo poslal iz raja.
To pa je laž.
Nikoli ničesar ne delamo zaradi drugega, ne da bi hkrati delali za sebe. Ti si tista, ki bi se morala soočit z nečim, s čimer se ne bi mogla oz. te je tega strah… Ti in ne tvoj mož. Nikar se ne zgovarjaj na njega.
Veš po čem ima vonj tvoje ravnanje… po strahopetnosti. Reva.[/quote]
Se kar strinjam.
Dopuščam celo možnost, da moža niti ne bi sesulo 🙂 Prevarani vseeno niso tako neumni in slepi, kot se morda zdi.
40letnik ; ni nehigienično. Bolj bi rekla, da je neetično. Itak je oboje subjektivni vtis posameznikove notranjosti. Že odnos do higiene je zelo širok pojem. Da o etiki v odnosih niti ne govorim.
Kar se intimnosti z možem tiče je ta sedaj bistveno boljša. Prej me je stalno žrlo, kaj je z mano narobe. Da se ne znam predati možu. Oba sva v sex vlagala ogromno. Ampak meni zadeva enostavno ni sedla tako, kot sem si predstavljala. Sem in še uživam, tudi orgazem z njim doživim (po celem obredu predigre). Gre za nekak intimen sistem dajanja sebe tistemu, ki ga imaš rad. V vsem ostalem sva si pisana na kožo. Imava podobne hobije, sodelujeva pri domačih opravil, finančno sva na podobno dobrih temeljih. Sva popolna partnerja
Z ljubimcem doživljam drugo verzijo. Z njim se enostavno zlijem. Včasih se sploh ne morem spomniti, kaj sva tisti 1-2 uri počela. Sploh ne mislim kako ugoditi njemu ali sebi. Če bi ga s sedanjim dojemanjem smisla življenja, spoznala pred vsaj 20 leti se definitivno ločim. Nisem zaljubljena, ljubim ga. Brez vseh pričakovanj, želja, potreb. Takega kot je. Z vsemi njegovimi povsem drugačnimi navadami glede hobijev, dela doma
Potem ljubimca izklopim. Obstaja nekje v najbolj temnem kotu moje podzavesti.
Bi mož razumel to kar sem zgoraj napisala ? Ne vem ! Razbila bi njegov raj. Se strinjam s tistimi, ki trdijo, da je resnica včasih bistveno bolj nevarna od laži v katero verjameš. Dodala bi še da smo vsi stari okoli 50 let. V tem obdobju si moramo priznati, da je dokaj nerealno pričakovati neke nove uspešne zgodbe. Imamo tiste v katerih živimo. Sklepam, da mož dokaj dobro sluti, kam vsak mesec izginem za 2 uri. Očitno ga ne moti. Nebi rekla, da se mi zdi zagrenjen. Nasprotno na nek čuden način sva še bolj povezana.
Ja sem strahopetna in “reva”. Predvsem zato, ker sem bila celo svoje življenje odgovorna do vseh meni dragih. Samo do sebe ne. Sedaj si v vsej svoji strahopetnosti jemljem drobtinice zase.
Meni je to scary… sploh ne vem, če bi to kdaj hotela sprobat…
Boljša je živa laž kot mrtva resnica, je napisal mislim da edvard kocbek.
Pa vseeno ne morem, da ne bi tega aplicirala na svojo prehitro okrnjeno (primarno) družino in se bom vzdržala nadaljnega pisanja.
Vse dobro.
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]
[sup]france balantič [/sup] Sorry, ker vprašam, a z ljubimcem to počneš zaščitena ali ne? Ker če se gresta z možem dolge predigre, …..??? Ne more biti higienično, no. Etično seveda tudi ni. Ampak, to je moje razmišljanje in ne sodba.
In prepričan sem, tvoj mož ne sluti, kam ti izgineš za dve uri. To si samo domišljaš. Kot si rekla, podrl bi se mu svet, če bi vedel.
Počasi.
Ne sodi vse ženske po pisanju ene. Jaz tega svojemu partnerju ne bi delala. Varala.
Ok. Priznam, v odnosu dveh (partnerski vezi) pridejo obdobja, ko si v dvomih, ostati ali ne ostati. Lahko celo pride do tega, da partnerja več ne maraš. Lahko pride celo do tega (in če ga ne maraš, vsekakor pride), da želiš iti stran, da ne vidiš več prihodnosti in razloga za ostati, ostati mu zvest.
Ampak zato še ne varaš. Jaz ne bi varala in tudi nisem. Res sem zelo razmišljala o tem, kako lepo bi lahko bilo, če bi ob sebi imela osebo, s katero bi si želela biti… Nisem pa varala,sem prekinila odnos, ker več nisem marala bivšega. Sem prej odšla.
Je pa tako, da če sem pa do konca poštena, da nimamo pravice obsojati “poročeno ljubico” in se sklicevat na nekaj, kar še nismo doživeli oz. ne živimo. Za sebe lahko rečem, da še nisem blizu 50 let in nimam pojma, kako je biti star blizu 50, kaj in kako razmišljaš, doživljaš… zgleda pa da lahko vsaj še uživaš v spolnosti. Še nam bo lepo… 🙂
A msiliš, da so ženske večje svetnice kot moški? Če so možje nezvesti, v kaj manjšem deležu potem ženske tudi niso, saj s kom pa bodo seksali? S samimi samskimi, te si jih tudi želijo zase? :))[/quote]
Saj, zato pa je na straneh ala Kupido, Ona-on… toliko poročenih oz. vezanih žensk, ki sklepajo “prijateljstva”…
ko že poenostavljaš, verjetno po uporabi žlico umiješ, al pa greš vedno po novo v trgovino?[/quote]
Hehe se spomnim ko sva šla z bivšim prvič v hribe, na koncu sva pila iz ene flaše… pa sem študirala, če bi to spodaj tudi pila iz ene flaše… še rekla sem nekja v tem stilu, če bo to bral, se bo mogoče spomnil… (no hodit pa sva začela dve leti kasneje)
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]
[sup]france balantič [/sup] Forum je zaprt za komentiranje.