Ali pustiti službo?
Zaj***** sem si življenje, saj sem si izbrala najbolj osovražen poklic, kar obstaja, ki je hkrati še zelo naporen. Sem mlada zdravnica.
Zdravnica sem si želela postati že od nekdaj. Fakulteto sem izdelala z visokim povprečjem, zelo hitro zaključila študij. Imam moža in sina, ki je še malček. Začela sem se sanjskim delovnim mestom sobnega zdravnika na zanimivem oddelku, ki je poplačal ves moj trud, ki sem ga vložila. Potem se je začela specializacija in postopoma so moje sanje propadle in ugotavljam, da sem zapravila ogromno let svojega življenja in ne vem, kako naprej. Ko je specializant na kroženjih, se starejši zdravniki “mentorji” obnašajo do njega kot do živine. Stalno poniževanje, podtalne pripombe, nihanje odgovornosti (en dan ne smeš biti najbolj osnovne zadeve urediti, drug dan moraš sam obravnavati kompleksnega življenje ogrožajočega bolnika). Plača 1300 €, neplačane nadure, neplačana “pomoč specialistu v dežurstu”, niti svoje omarice nimaš v službi, deliš si jo še z dvema drugima, o parkirnem prostoru ne moreš niti sanjati (imajo ga samo gospodje specialisti). Razumem, da imajo specialisti ogromno več znanje, žal jih le zaradi tega se spoštujem. Ampak njihova naloga je, da znanje prenašajo na mlajše, to je del Hipokratove prisege in tudi plačani so za to. Ko želiš kaj izvedeti, “mentorja” ne smeš vprašati, obrneš se na malo starejše zdravnike specializante ali za logistične stvari na sestre. Imam veliko lepega v življenju, družino, hobije in ne bi si rada uničila življenja s službo.
Sem že na pol uredila, da dam odpoved, vrnem stroške specializacije. Delala bi lažje fizično delo, npr v kmetijstvu, kjer sem veliko delala kot mladenka. Ko sem povedala staršem, da bo zaključila s kariero zdravnika, so bili zelo jezni in so rekli, da me bodo izločili iz družine, ker so veliko vlagali vame.
Res ne vem vec, kako naprej. Če je tu kakšna mlajša zdravnica, me zanima njeno mnenje.
Zdrži še malo. Boš tudi ti nekoč končala specializacijo in boš tata mata za naše mlade specializante. Bodi ti prva, ki boš svoje znanje prenašala na tiste ki še prihajajo. Mogoče je pa čas za spremembe na tem področju. Ti pa lahko povem, da verjetno nisi nič prebrala, ker se povsod znašajo nad mladimi, sploh sposobnimi.
Za večino ljudi, ki poklica ne poznajo od blizu, je to super ugleden poklic.
Naš sorodnik živi v tujini, je bil zelo uspešen zdravnik – specialust, tudi profesor, in njegova edinka je po družinskih pričakovanjih vpisala medicino. V drugem letniku zbolela, pristala v bolnici, diagnoze niso uspeli postaviti, to je trajalo ca 2 meseca. Potem so se doma pogovorili, izpisala se je iz medicine, vpisala želeni študij, in takoj ozdravela.
Poskusi poiskati v smeri medicine kakšen profil, ki bi te zanimal in boš lahko samostojna, na primer homeopatija. ……
Poskusi zamenjati okolje.
Direktno in zeli vljudno npovej mentorju, da prosiš za večjo podporo mentorju, povej kaj te moti.
Ja, zdrži še malo, da bo specializacija mimo.
Če te slučajno zanima kako zgleda delo drugih diplomantov, recimo kakega družboslovca:
najprej po diplomi par let iščeš službo, vmes delaš priložnostna dela (kelnariš, jagode obiraš in podobno), leta tečejo (ampak ne tista za penzijo), denarja pa ni in ni
potem mogoče stakneš nekje pripravništvo, delaš za 70{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} plače, po vsej verjetnosti kako bedno delo, ki nima nobene veze s tvojo izobrazbo
potem po enem letu ti mogoče podaljšajo in imaš polno plačo, 900€
vsak, ki ima pet minut časa, ti serje po glavi
parking? se hecaš, to ga noben nima.
Zdaj tam pri 40ih počasi prilezeš do jurja plače. Parkinga seveda nimaš. Parkiranje seveda plačaš na javnem parkirišču.
Se ti še tvoj poklic tako grozen?
Ni tako samo pri zdravnikih, ampak v vseh zaposlitvah, le da drugje štartaš še z nižjo plačo – minimalcem in običajno tudi ne moreš prilesti dosti višje. Povsod si kot mlad kader na repu v hierarhiji, spoštovanje pa si potem pridobiš z izkušnjami in rezultati.
Zelo razumem tvoje občutke, a verjemi, da drugje ni nič boljše. Na tvojem mestu bi dokončala specializacijo in se o tem, ali želiš še opravljati zdravniški poklic ali ne, odločala potem. Tako boš imela res odprte možnosti, ki jih sedaj – brez specializacije – nimaš.
Vsekakor se pa tudi vsi, ki smo morda že nekaj dosegli v karieri, imamo kolikor toliko ok plačo itd., velikokrat počutimo tako, da bi vse kar pustili in šli nekam kmetovati, doma vzgajali otroke … A ko racionalno vse skupaj premisliš, ugotoviš, da je tudi to daleč od idealnega.
Draga mlada zdravnica, najprej čestitke in spoštovanje, da si dokončala študij, da imaš družino in da delaš specializacijo. Ni enostavno. Vem.
Ti pa rečem, zdrži še malo. Samo še malo. Tudi to bo minilo in ko boš enkrat imela specializacijo, še vedno lahko narediš, kar želiš. Ta čas pa potrpi in misli na lepe trenutke z družino.
Se mi zdi vse tole bull shit in propaganda ki bi glede na trenutne razmere rada ljudem pričarala srčnost o zdravnikov spoštovanje ter razumevanje.
No tudi če ni, glede na plačo menim, da se gre za bull shit. In ne verjamem, da keterikoli zdravnik v slo, ki je zaposlen v javnem zdravstvu dobi tako plačo, razen če ob tem pozabi povedati kake dodatke ki krepko presegajo to in je stanje nakazila na račun seveda druga zgodba.
Če tudi vse odmislim, kar sem opisal zgoraj in da bi dodal še to da so tudi drugi komentarji pod vašim le propaganda bi dejal to, da je pa fajn, ker ste povedali, da so tudi dohtarji le ljudje in tudi polno njih navadno človeško govedo, če se hočem poslužiti slabšalnega izraza in niso nič več iti manj kot vsi drugi. Torej jim gre toliko zaupati kot komu drugemu, ne več ne manj.
—————————
Če še to vse kar sem opisal zgoraj ponovno odmislim pa vam polagam na upanje, da se poskušajte boriti zase in živeti kot vam odgovarja in če je za to potrebna odpoved sploh morda ne čakajte ampak se znebite tistega kar vas otežuje ali pa ga premagajte.
Se mi zdi vse tole bull shit in propaganda ki bi glede na trenutne razmere rada ljudem pričarala srčnost o zdravnikov spoštovanje ter razumevanje.
No tudi če ni, glede na plačo menim, da se gre za bull shit. In ne verjamem, da keterikoli zdravnik v slo, ki je zaposlen v javnem zdravstvu dobi tako plačo, razen če ob tem pozabi povedati kake dodatke ki krepko presegajo to in je stanje nakazila na račun seveda druga zgodba.
Če tudi vse odmislim, kar sem opisal zgoraj in da bi dodal še to da so tudi drugi komentarji pod vašim le propaganda bi dejal to, da je pa fajn, ker ste povedali, da so tudi dohtarji le ljudje in tudi polno njih navadno človeško govedo, če se hočem poslužiti slabšalnega izraza in niso nič več iti manj kot vsi drugi. Torej jim gre toliko zaupati kot komu drugemu, ne več ne manj.
—————————
Če še to vse kar sem opisal zgoraj ponovno odmislim pa vam polagam na upanje, da se poskušajte boriti zase in živeti kot vam odgovarja in če je za to potrebna odpoved sploh morda ne čakajte ampak se znebite tistega kar vas otežuje ali pa ga premagajte.
[/quote]Delat se sprav, ne nakladat po forumu.
Če prav razumem, ne bi pustila poklica, ker ti ta ne bi bil všeč, ampak zaradi mobinga in slabih razmer v specilizaciji. Mar ne bi bilo škoda? Ne vem, kakšni so postopki, da končaš specializacijo in jo delaš nekje drugje. A kolikor vem, so zelo iskani družinski zdravniki ali kakšni drugi, ki jih predvsem na nekaterih delih Slovenije zelo primanjkuje. Preden vržeš puško v koruzo, se pozanimaj za drugačne možnosti opravljanja tvojega poklica. Prepričana sem, da so drugje lahko tudi boljše in ti želim, da prideš do tja.
Specializacija je delo v matični ustanovi + kroženja drugod. Meni so problem kroženja drugod, ki jih bo enkrat res konec. Ampak trajajo preveč.
Moja specializacija je izredno zanimiva, ostalo kar me zanima je pa še bolj naporno ali nedosegljivo, ker ne razpisujejo.
Družinska in delo v ZD ni zame, se ne vidim v tem.
Hvala vsem za izražena mnenja. Je prav spodbudno. Je pa odločitev seveda moja.
Imam 3 otroke pod 8 let. Ziviva z mozem, ki je prav tako specializant, v Podravju. Sedaj imam 6 mesecev rotacije v Lj. Moz dela v Lj vsak dan se vozi.
Bomo zdrzali! Skoz eno uho not skoz drugo ven.
Sem pa koristila skrajsan delavnik in opravicenost od dezurstev zaradi otrok. Priporocam. 6h delam in ne rabim dezurat.
Počakaj malo. Zdajle imaš 1300€ , Covida še zlepa ne bo konec in poglej plače s covid dodatki v tvoji branži, segajo do 27.000€ bruto na mesec!!! A?? To pa bi tako slabo, a ne?
P.S. Ima pa zdajle trenutno policaj s srednjo šolo s covid dodatkom precej boljšo plačo od avtorice, 4500€ bruto, pa mu ni bilo treba prav dolgo študirati…
Hvala za spodbudo. Jaz sem si to želela koristiti. Sem se poskusila zmeniti, pa je bilo preveč komplikacij. Bom pa lahko ko končam kroženja in bom v svoji ustanovi. Me veseli, da pri vas to deluje 😊, ker se od kolegice z otroci v naši specializaciji nobena tega ne poslužuje.
Dezuram na srečo ne zaradi malega otroka. 😊
Poglej si malo povezavo med zdravniki in narcistično ter psihopatsko osebnostno motnjo. Verjetno si že kdaj slišala kakšnega zdravnika, ki je omenil pacienta s simptomom in ne z imenom? Veš kaj to pomeni? Med zdravniki je mnogo tega, zato imaš tudi mobing. Podobno je med odvetniki, ki delajo pripravništvo ali med menedžerji.
Najbolje, da greš delat v proizvodnjo v štiri izmene. Potem boš vidla kaj je to delo za unih bogih 700 eurov.
[/quote]
In zakaj je potem študirala toliko let? Zakaj ni šla potem raje kar po končani OŠ delat v eno fabriko za tekoči trak? Bi imela do zdaj že nekaj let delovne dobe! Tako je pa študirala in se mučila z bukvami tam na Medicinskem faksu…
Forum je zaprt za komentiranje.