Nivo znanja tujih jezikov po končani SŠ
Kakšen je nivo znanja tujih jezikov po končani SŠ?
Verjetno je pri vseh oz. vsaj večinoma prvi jezik angleščina? Je to nivo B2?
Kaj pa drug tuj jezik? Nemščina, francoščina…? a2, b1?
Mi smo imeli angleščino 8 let (5. -8.3, 4 leta SŠ). Nemščino samo 4 leta v SŠ. Nemščine smo se komaj kaj naučili, tam nekje za A2 verjetno. Angleščine pa mogoče za B2, kdor je imel lepe ocene.
Matura angleščine je priznana kot certifikat B2.
Dejanski nivo znanja je pa odvisen od dijakov in profesorjev. Eni profesorji so super, eni za ič. Eni dijaki ne zmorejo enega stavka pravilno samostojno povedat, drugi so na nivoju native speakerjev.
Največ pomeni koliko dijaka jezik zanima in koliko mu leži.
Z angleščino nimam nobenega problema, medtem ko po 4ih letih nemškega jezika zdaj po parih letih ne znam praktično nič, nekateri sošolci pa tekoče govorijo nemško.
Kako to misliš priznano?
A da matura iz ang uradno velja kot nivo B2?
V mojem času ni nič veljala. Še za službo ni bilo dovolj. Sem delala v Ju pa je bil pogoj tudi znanje enega tujega jezika. In tisti, ki na faksu niso imeli tujega jezika, so morali kar lepo izpit iz ang delati. Ni matura prav nič veljala. Mi smo imeli na faksu 2 leti ang, zato mi ni bilo treba dealt. Ostali pa so morali ali mednarodni izpit ali pa na filofaksu. Ne vem pa kateri nivo je tisto? B1, B2?
Maturo sem naredila s 4, sebe bi pa ocenila tako nekje B1. Razumevanje bi rekla B2, ampak pisanje, govor pa tam B1. Zdaj pa se je poslabšalo, želim pa seveda priti nazaj in pa še višje.
Nemščino bi pa sebe po koncu SŠ ocenila nekje na A2. Smo pa imeli zelo slabo učiteljico. Nemščino pa 3 leta po 3 ure na teden, v 4. letniku pa po 5 ur na teden (skupina za maturo). Potem sem pa še tisto pozabila. Pred kratkim sem ponovila nemščino in sem bila dovolj uspešna, da sem se lahko vpisala na tečaj A2. Tako, da s tečajem sem prišla na nivo a2, nekako tako kot na koncu SŠ. Tako malce po občutku.
v začetku je odvisno od učitelja
mi smo imeli tri leta zmaja za prof angleščine, znali nenormalno dosti za 2. tuj jezik.
eno leto pa so nam dali neko prijetno gospo, ki je bila fuuuuul fajn, naučila nas ni pa nič
potem pa je tudi odvisno od tega, koliko sam bereš, gledaš in pa govoriš tuj jezik. brez zadnjega ti noben certifikat ne pomaga.
Sedaj ob narejeni maturi iz angleščine (z določenim št. točk, ne vem točno koliko) dobiš avtomatično certifikat B2.
Isto za drugi tuj jezik, narejena matura, certifikat B1.
Je pa nekaj sošolk od hčere šlo takoj po maturi, brez dodatnega tečaja delat za drugi tuj jezik certifikat B2 in so naredile brez problema.
Tako, da vsaj B1 nivo zagotovo dosežeš, če imaš kolikor toliko sposobno učiteljico, smisel in voljo do učenja. Če pa zadevo bolj ali manj prešpricaš, potem pa seveda ne.
A znaš potem svoj tekst prevesti v brezhibno angleščino?
[/quote]
Če dobiš certifikat, ne pomeni, da znaš brezhibno. Tako da je to nepomembno.
http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV12939
(1) Državni izpitni center za vsakega kandidata, ki doseže ustrezno število odstotnih točk za izpit iz tujega jezika iz 1. člena tega pravilnika, izda in šoli posreduje certifikat za naslednje ravni:
– B1 na poklicni maturi,
– B1 in B2 na splošni maturi, na osnovni in višji ravni zahtevnosti,
– A2, B1 in B2 pri izpitih na osnovni in višji ravni za odrasle.
https://www.ric.si/ostalo/umestitve_izpitov_iz_tujih_jezikov_v_sejo/
V zečetku tega ni bilo, šele nekje od 2014 dalje (odvisno od jezika) pa je opravljena matura z določenim št. točk dovolj za pridobitev certifikata (največ na splošni maturi B2, na poklicni B1).
Sta pa prvi in drugi tuji jezik na maturi izenačena. V 4 letih (dejansko pa v dobrih dveh) nadoknadiš komot tisto osnovnošolsko znanje. Samo že včasih je veljalo, da je zelo malo tistih, ki so imeli prvi tuji jezik ang, pa potem drugega nem, tega drugega dejansko znalo. Obratno je bila zgleda večja motivacija in večina je ang potem znala čisto primerljivo z vsemi ostalimi. Ker matura na koncu je samo ena od nekdaj.
Hvala za pojasnla. NIsem vedela, da sedaj matura že kar avtomatsko pomeni tudi certifikat.
Se pa ne bi strinjala, da se nivo prvega in drugega jezika izenačita.
V končni fazi smo tudi knjige za ang za prvi letnik imeli povsem na drugačenme nivoju kot za nemščino v prvem letniku. Pa tudi, če primerjam knjige ang za 4. in nem. 4. letnik SŠ – povsem drug nivo. Samo takrat še ni bilo na knjigah oznak a1, a2… samo vseeno, razlika je bila očitna v nivoju. Sploh pa, ker pri ang smo delali na visokem nivoju, več kot je bilo v uradnih knjigah. Pri nemščini pa še tisto, kar je bilo v knjigah nismo znali. Tu je bila ogromna razlika pri učitejlih.
Pa oba jezika smo imeli v prvih treh letih po 3 ure na teden, v četrtek pa se mi zdi ,da ang 4 ure (ali pa mogoče 5), nemčino pa sigurno 5 ur (maturitetna skupina).
Verjamem pa, da če bi učitelj za ang učil nem in ona za nem ang, da bi pa fajn nemško znali. Ang bi bila pa verjetno na slabšem nivoju kot nem, čeprav bi bila prvi tuj jezik.
Tisti, ki ste v kratkem dosegli nivo B2, recimo končali nek tečaj ali pa pridoblli certifikat, se vam zdi, da tekoče govorite, pišete?
Za službo v tujini, kjer je treba tudi dosti pisati. Je pa verjetno nujen nivo C1?
Domenvam, da je C1 nivo, ko dejansko res pišeš in govoriš tekoče? Se sicer pojavi še kaka napaka, ampak ni pa problem napisat neko poročilo, spis, članek?
Na netu so različni testi, včasih pridem tudi na B2 pa sploh ne govorim tekoče, niti ne znam napisat nekega članka, poročila. Samo test ocenjuje recimo slovnico, ne pa tekočega govora, pisanja.
Matura je bila od nekdaj na koncu samo ena – ne glede na to, koliko časa si se jezika učil. Seveda večina navadno vseeno ni imela dveh tujih jezikov na maturi, zato je pač povprečno znanje drugega tujega jezika slabše. Je pa vseeno v učnem načrtu bilo, da se znanje prvega in drugega tujega jezika po 4 letih izenači. In se dejansko tudi je (govorim iz lastnih izkušenj). Po dobrih dveh letih in pol smo ujeli sošolce, ki so imeli prvi tuji jezik. Samo spet – veliko je bilo odvisno od profesorjev in tudi motivacije dijakov. Če si imel prej nemščino, ki je dejansko v svetu precej manj uporabna (izjema Avstrija in Nemčija, seveda), je bilo vsem v interesu, da se naučijo dobro glavni svetovni jezik – angleščino. No, to je bilo včasih, sedaj je že dolgo tako, da je itak prvi jezik angleščina in teh problemov ni, je pa precej nazadovala nemščina – povprečni nivo znanja je (tudi zaradi slabe motivacije učencev, ki praktično živijo z angleščino) danes slabši.
Matura je bila od nekdaj na koncu samo ena – ne glede na to, koliko časa si se jezika učil. Seveda večina navadno vseeno ni imela dveh tujih jezikov na maturi, zato je pač povprečno znanje drugega tujega jezika slabše. Je pa vseeno v učnem načrtu bilo, da se znanje prvega in drugega tujega jezika po 4 letih izenači. In se dejansko tudi je (govorim iz lastnih izkušenj). Po dobrih dveh letih in pol smo ujeli sošolce, ki so imeli prvi tuji jezik. Samo spet – veliko je bilo odvisno od profesorjev in tudi motivacije dijakov. Če si imel prej nemščino, ki je dejansko v svetu precej manj uporabna (izjema Avstrija in Nemčija, seveda), je bilo vsem v interesu, da se naučijo dobro glavni svetovni jezik – angleščino. No, to je bilo včasih, sedaj je že dolgo tako, da je itak prvi jezik angleščina in teh problemov ni, je pa precej nazadovala nemščina – povprečni nivo znanja je (tudi zaradi slabe motivacije učencev, ki praktično živijo z angleščino) danes slabši.
[/quote]
To pa ne bo držalo. Nivo prvega in drugega tujega jezika na maturi ni bil vedno enak. V moji generaciji (1998) to vsekakor ni držalo. Nivo drugega jezika je bil dosti nižji kot prvega. Ne vem pa kako je sedaj.
To pa ne bo držalo. Nivo prvega in drugega tujega jezika na maturi ni bil vedno enak. V moji generaciji (1998) to vsekakor ni držalo. Nivo drugega jezika je bil dosti nižji kot prvega. Ne vem pa kako je sedaj.
[/quote]
Na maturi? Res? Od kdaj pa? A potem sta dva nivoja za vsak jezik v smislu za tiste, ki jim je prvi tuji jezik in za tiste, ki jim je drugi? Jaz sem letnik mature 1997 – matura za ANG in NEM je bila samo ena, pri obeh možnost višjega nivoja. Ni pa bilo nobene razlike med tistimi, ki jim je bil to prvi oz. drugi tuji jezik. Tudi med sabo sta bili čisto primerljivi glede na zahtevnost.
Pisali smo vsi iste pole pri ang in iste pole pri nem. Odkod tebi ideja, da ni bilo tako? Mogoče zato, ker sta bili francoščina in španščina (za ITA pa ne vem) pa dejansko na nižjem nivoju? Kasneje si tudi certifikat lahko pridobil samo B1 za ta dva jezika, medtem ko za ANG in NEM je bil najvišji možni nivo B2. Nemščina in angleščina sta zagotovo bili enakovredni po nivoju zahtevnosti.
Ja, bi se kar strinjala.
Ok, so nekateri dejansko talenti in jim jeziki gredo z lahkoto.
Se mi pa zdi, da pa večina nas rabi bivanje v tujini za tekoč pogovor in pisanje.
Ko gledam opise za razne stopnje kaj se pričakuje pa mi ne gre skupaj. Sicer recimo uspešno opraviš nek certifikat, maturo, test. V praksi pa je govor bolj bog, pisanje nekih člankov, tekstov pa sploh adijo.
Razen seveda tistih redkih talentov. Se spomnim kakih sošolcev iz SŠ, eni so že takrat znali debatirat v tujem jeziku, da je bilo veselje. Pa eni tudi z lahkoto napišejo članek ali pa recimo diplomsko nalogo v ang. Samo to je bolj redkost. No, mogoče so pa tudi študirali kak semester v tujini. Ne vem.
Na maturi? Res? Od kdaj pa? A potem sta dva nivoja za vsak jezik v smislu za tiste, ki jim je prvi tuji jezik in za tiste, ki jim je drugi? Jaz sem letnik mature 1997 – matura za ANG in NEM je bila samo ena, pri obeh možnost višjega nivoja. Ni pa bilo nobene razlike med tistimi, ki jim je bil to prvi oz. drugi tuji jezik. Tudi med sabo sta bili čisto primerljivi glede na zahtevnost.
Pisali smo vsi iste pole pri ang in iste pole pri nem. Odkod tebi ideja, da ni bilo tako? Mogoče zato, ker sta bili francoščina in španščina (za ITA pa ne vem) pa dejansko na nižjem nivoju? Kasneje si tudi certifikat lahko pridobil samo B1 za ta dva jezika, medtem ko za ANG in NEM je bil najvišji možni nivo B2. Nemščina in angleščina sta zagotovo bili enakovredni po nivoju zahtevnosti.
[/quote]
To si pa sedaj pobrkala.
V tistem času si lahko pisal prvi tuj jezik na višjem ali nižjem nivoju.
Drug tuj jezik pa je imel samo en nivo. Torej, če ti je bila ang prvi tuj jezik, si imel izbiro višji ali nižji nivo. Če ti je bila nemščina prvi tuj jezik, tudi višji ali nižji nivo.
Ampak nivo drugega tujega jezika (pri meni nem) je bila na dosti nižjem nivoju kot osnovni nivo ang (prvi tuj jezik).
Če sta bili španščina in francoščina drug tuj jezik, zakaj bi bila na nižjem nivoju kot nemščina, ki je bila tudi drug tuj jezik?
Pač prvi tuj jezik smo se v tistem času učili 8 let. Drug tuj jezik pa samo 4 leta in je logično, da so bili drugi tuji jeziki na manj zahtevnem nivoju kot prvi tuji jeziki.
So pa imeli tisti, ki so imeli ang za prvi tuj jezik in tisti, ki so imeli nemščino za prvi tuj jezik enako zahtevne pole. To pa ja.
To si pa sedaj pobrkala.
V tistem času si lahko pisal prvi tuj jezik na višjem ali nižjem nivoju.
Drug tuj jezik pa je imel samo en nivo. Torej, če ti je bila ang prvi tuj jezik, si imel izbiro višji ali nižji nivo. Če ti je bila nemščina prvi tuj jezik, tudi višji ali nižji nivo.
Ampak nivo drugega tujega jezika (pri meni nem) je bila na dosti nižjem nivoju kot osnovni nivo ang (prvi tuj jezik).
Če sta bili španščina in francoščina drug tuj jezik, zakaj bi bila na nižjem nivoju kot nemščina, ki je bila tudi drug tuj jezik?
Pač prvi tuj jezik smo se v tistem času učili 8 let. Drug tuj jezik pa samo 4 leta in je logično, da so bili drugi tuji jeziki na manj zahtevnem nivoju kot prvi tuji jeziki.
So pa imeli tisti, ki so imeli ang za prvi tuj jezik in tisti, ki so imeli nemščino za prvi tuj jezik enako zahtevne pole. To pa ja.
[/quote]
Ne bo držalo. Iz prve roke ti lahko povem, da sem lahko izbirala med ang in nemščino, s tem, da se je en jezik štel kot tuji jezik, drugi pa kot izbirni. Res je, da si lahko izbiral samo med enim jezikom, ki si ga opravljal na višjem nivoju (ampak to ni bil avtomatsko prvi tuji jezik, ampak si se sam odločil!). In ne, pole niso bile različne – vsi smo pisali iste osnovne pole – tisti, ki smo imeli kot tuji jezik in tisti, ki so imeli kot izbirni predmet. Tisti, ki so/smo imeli še višji nivo, smo pisali še to. Ni bilo nobenih drugačnih pol takrat. Mogoče si pisala na šoli, kjer niste imeli dijakov, ki so imeli nemščino kot prvi tuji jezik, pa zato misliš, da je bilo tako. Pa ni bilo – vsi smo vedno pisali (ne glede na prvi ali drugi tuji jezik v gimnaziji) isti jezik na maturi istočasno in opravljali ustne izpite.
Zakaj so francoščina in španščina, pa tudi ruščina manj zahtevni? Ne vem, verjetno zato, ker so pa to dejansko velikokrat bili oz. sta tretji tuji jezik in je zanje potrebno tudi manj ur za pristop k maturi (da je bilo sploh dovolj kandidatov za maturo). Prvi in drugi tuji jezik pa imata še vedno enako število potrebnih ur za maturo (to potem nadoknadiš v 4. letniku z dodatnimi urami). Ostali jeziki imajo dejansko manjšo zahtevnost (francoščina, španščina, ruščina) – tu dosežeš na maturi nivo B1. Angleščina, nemščina in italijanščina imajo višjo raven – B2.
Pa tako, osnovni nivo je bil izi pri obeh jezikih – če seveda nisi res totalno anti. Kaj si ti odnesla od drugega tujega jezika je pa pač tvoja stvar, jaz vem, da sem veliko – celo toliko, da je to danes moj glavni jezik. Še enkrat pa – matura je bila od nekdaj samo ena in ni razlikovala glede na prvi/drugi tuji jezik – pole so bile enake za vse. In še vedno so.
Ne bo držalo. Iz prve roke ti lahko povem, da sem lahko izbirala med ang in nemščino, s tem, da se je en jezik štel kot tuji jezik, drugi pa kot izbirni. Res je, da si lahko izbiral samo med enim jezikom, ki si ga opravljal na višjem nivoju (ampak to ni bil avtomatsko prvi tuji jezik, ampak si se sam odločil!). In ne, pole niso bile različne – vsi smo pisali iste osnovne pole – tisti, ki smo imeli kot tuji jezik in tisti, ki so imeli kot izbirni predmet. Tisti, ki so/smo imeli še višji nivo, smo pisali še to. Ni bilo nobenih drugačnih pol takrat. Mogoče si pisala na šoli, kjer niste imeli dijakov, ki so imeli nemščino kot prvi tuji jezik, pa zato misliš, da je bilo tako. Pa ni bilo – vsi smo vedno pisali (ne glede na prvi ali drugi tuji jezik v gimnaziji) isti jezik na maturi istočasno in opravljali ustne izpite.
Zakaj so francoščina in španščina, pa tudi ruščina manj zahtevni? Ne vem, verjetno zato, ker so pa to dejansko velikokrat bili oz. sta tretji tuji jezik in je zanje potrebno tudi manj ur za pristop k maturi (da je bilo sploh dovolj kandidatov za maturo). Prvi in drugi tuji jezik pa imata še vedno enako število potrebnih ur za maturo (to potem nadoknadiš v 4. letniku z dodatnimi urami). Ostali jeziki imajo dejansko manjšo zahtevnost (francoščina, španščina, ruščina) – tu dosežeš na maturi nivo B1. Angleščina, nemščina in italijanščina imajo višjo raven – B2.
Pa tako, osnovni nivo je bil izi pri obeh jezikih – če seveda nisi res totalno anti. Kaj si ti odnesla od drugega tujega jezika je pa pač tvoja stvar, jaz vem, da sem veliko – celo toliko, da je to danes moj glavni jezik. Še enkrat pa – matura je bila od nekdaj samo ena in ni razlikovala glede na prvi/drugi tuji jezik – pole so bile enake za vse. In še vedno so.
[/quote]
Nikakor ne bo držalo.
Recimo eni so imeli za drug tuj jezik francoščino. Popolnoma enako ur so imeli kot mi, ki smo imeli nemščino za drug tuj jezik. Zakaj bi bila nemščina kot drug tuj jezik na višjem nivoju kot francoščina, ki je bila tudi drug tuj jezik?
Za španščino in italijanščino ne vem, ker ne poznam nikogar, ki bi imel to za drug tuj jezik. Za francoščino pa nemščino pa vem, da so bili enaki pogoji in enaka zahtevnost.
Ni bila pa ang in nemščina enako zahtevna. To pa nikakor ne. Če si imel ang kot prvi in nem kot drug tuj jezik. In nemščina (2. tuj jezik) se seveda ni pisala na isti dan kot angleščina (1. tuj jezik). En dan smo imeli ang, enkrat drugič pa nem.
Nikakor ne bo držalo.
Recimo eni so imeli za drug tuj jezik francoščino. Popolnoma enako ur so imeli kot mi, ki smo imeli nemščino za drug tuj jezik. Zakaj bi bila nemščina kot drug tuj jezik na višjem nivoju kot francoščina, ki je bila tudi drug tuj jezik?
Za španščino in italijanščino ne vem, ker ne poznam nikogar, ki bi imel to za drug tuj jezik. Za francoščino pa nemščino pa vem, da so bili enaki pogoji in enaka zahtevnost.
Ni bila pa ang in nemščina enako zahtevna. To pa nikakor ne. Če si imel ang kot prvi in nem kot drug tuj jezik. In nemščina (2. tuj jezik) se seveda ni pisala na isti dan kot angleščina (1. tuj jezik). En dan smo imeli ang, enkrat drugič pa nem.
[/quote]
Glej, ni mi treba verjeti, prosim te samo, da najdeš primer pole, kjer je napisano, da je za tiste s prvim tujim jezikom in polo za tiste, ki jim je to drugi tuji jezik. Do takrat pa trdim, da to ne drži!
V pomoč novejše pole, se pa najdejo tudi starejše:
https://www.ric.si/poklicna_matura/predmeti/anglescina/#spomladanski_rok_2020
Zakaj je zahtevnost francoščine nižja? Ne vem, vprašaj na RIC. Dejstvo je, da je rangirana tako (to najdeš v pripetih linkih, kjer je jasno napisano, da dijak doseže največ B1).
Kako ste imeli organizirano opravljanje mature na vaši šoli, je stvar organizacije. Pri nas smo pisali vsi hkrati en jezik.
Pravi link za splošno maturo:
https://www.ric.si/splosna_matura/predmeti/anglescina/#spomladanski_rok_2020
Glej, ni mi treba verjeti, prosim te samo, da najdeš primer pole, kjer je napisano, da je za tiste s prvim tujim jezikom in polo za tiste, ki jim je to drugi tuji jezik. Do takrat pa trdim, da to ne drži!
V pomoč novejše pole, se pa najdejo tudi starejše:
https://www.ric.si/poklicna_matura/predmeti/anglescina/#spomladanski_rok_2020
Zakaj je zahtevnost francoščine nižja? Ne vem, vprašaj na RIC. Dejstvo je, da je rangirana tako (to najdeš v pripetih linkih, kjer je jasno napisano, da dijak doseže največ B1).
Kako ste imeli organizirano opravljanje mature na vaši šoli, je stvar organizacije. Pri nas smo pisali vsi hkrati en jezik.
[/quote]
No zdaj pa ga že res sračkaš. Kako in kdaj se je pisala matura pa res ni bilo odvisno od šole. Vsi hkrati smo pisali, po celi Sloveniji. Tako, da s tem si pa zdaj do kraja mimo usekala. Ni bilo možnosti, da bi ena šola danes pisala nemščino, druga pa jutri. Vsi na isti dan ob isti uri.
In ja, enkrat je bila angleščina par dni kasneje pa smo pisali še nemščino in nikakor ne na isti dan. ANg kot prvi, nem kot drugi jezik. IN ja, hkarti so tudi po drugih šolah pisali, točno ob isti uri kot mi vsi ostali.
Tako, da ne ga biskat no, da je to stvar organizacije šole kdaj se je pisalo. Pa da se je ang 1. tuj jezik pisal na isti dan kot nem 2. tuj jezik. Ker smo eni pisali oboje pa ne istočasno.
In ja, nemščina je bila dosti lažja kot angleščina osnovni nivo. Npr. pri angleščini smo morali pisati eseje na temo dveh prebranih romanov, na osnovnem nivoju. Pri nemščini ni bilo tega, nobenih romanov niso rabili obdelovati.
Brez zamere, ampak pobrkala si vse.
Pišem pa za leto 98,
No zdaj pa ga že res sračkaš. Kako in kdaj se je pisala matura pa res ni bilo odvisno od šole. Vsi hkrati smo pisali, po celi Sloveniji. Tako, da s tem si pa zdaj do kraja mimo usekala. Ni bilo možnosti, da bi ena šola danes pisala nemščino, druga pa jutri. Vsi na isti dan ob isti uri.
In ja, enkrat je bila angleščina par dni kasneje pa smo pisali še nemščino in nikakor ne na isti dan. ANg kot prvi, nem kot drugi jezik. IN ja, hkarti so tudi po drugih šolah pisali, točno ob isti uri kot mi vsi ostali.
Tako, da ne ga biskat no, da je to stvar organizacije šole kdaj se je pisalo. Pa da se je ang 1. tuj jezik pisal na isti dan kot nem 2. tuj jezik. Ker smo eni pisali oboje pa ne istočasno.
In ja, nemščina je bila dosti lažja kot angleščina osnovni nivo. Npr. pri angleščini smo morali pisati eseje na temo dveh prebranih romanov, na osnovnem nivoju. Pri nemščini ni bilo tega, nobenih romanov niso rabili obdelovati.
Brez zamere, ampak pobrkala si vse.
Pišem pa za leto 98,
[/quote]
Ok, še enkrat lepo počasi – logično, da se je isti tuji jezik pisal na en dan (slušno razumevanje je bilo še prek radija tam, kjer se je dalo!). Saj to točno trdim – da so vsi (nima veze kot prvi, drugi, tretji ali petindvajseti tuji jezik) pisali angleščino na določen dan! Pole so bile enake za vse. En drug dan je bila nemščina – spet pole enake za vse! In ne tako, kot ti trdiš!
Kaj ste leta 98 pisali, res ne vem, vem pa za leto prej – oboje je bilo simpl. Ampak to je bilo meni, ki imam bolj talent za jezike, drugim ni bilo.
Bi bil pa res že čas, da nehaš pisati neresnice. Nikoli ni obstajala razlika med maturo za tiste, ki so pisali nek jezik kot tuji jezik in med maturo za tiste, ki so taisti jezik pisali ko izbirni predmet! Vedno je bila samo ena vrsta pol za določen jezik!
Forum je zaprt za komentiranje.