Moj prijatelj je mevža oz.bolan
Nebom opisoval na dolgo, če bi slučajno kdo bral. Prijatelja sva od OŠ, skupaj rasla itd…oba sva se poročila, ustvarila družini in ostala prijatelja v pravem pomenu. Ne bom o dogodkih, sam ne upa nič, postal je mevžast, cmerast, šleva, pogosto joka, vsaka neprimerna beseda ga globoko prizadane in se sesuje, čepi doma, kuha trmo, ne javi se na telefon. Izgine in ko se spomni odpisat, zahteva opravičilo. To so čist vsakdanje stvari, kot da bi mu rekel, “ma ti si nor”, bo kaput. Peljem 120 po avtocesti, on pa trd in bo prosil, naj grem počasneje, ker ga je strah sedet v avtu, ker vozim nad 100-to je sam primer, v resnici so stvari dosti hujše in naredi sceno za mišji k.
Je opcija, da je kaj zbolel na psihi? V preteklosti ni bil tak, še pi**arije smo par let nazaj skup delal.
zdravo!pravis,da ima druzimo?mogoce je domakaj narobe.poskusaj se malo konkretneje z njim pogovorit,dobri prijatelji si vecinoma zaupajo,tvoj pa se je ocitno vase zaprl,kar pa ni dobro.jaz mislim,da je padel v neko depresijo.poskusaj se cim vec druzit z njim enostavno mu ne daj mira in ga poskusaj pripraviti,da bi sprejel kaksno strokovno pomoc.l.p. vse dobro zelim!
Ljudje se z leti tudi spremenijo. Tudi zase lahko rečem, da nisem več ista oseba. Da sem z leti se bolj obcutljiva. Človek ima vse vec obveznosti in skrbi, sploh, ce je druzinski človek. Lahko, da jemlje tudi kaka zdravila. In, ko enkrat naletis na ljudi, ki te ne razumejo, se delajo norca iz tvojih tezav… Jih nehas razlagat okrog. Se zapres vase. Na vznoter pa trpis. Nekateri ne zmorejo in zacnejo jesti tudi kaka zdravila. Bodi bolj razumljiv do kolega. Absolutno je anksiozen. Lahko celo v depresiji.
Forum je zaprt za komentiranje.