Krvosesa tašča

Sploh ne vem kje naj začnem, jezna sem, naveličana, taka pisana paleta čustev me daje. Ne nazadnje pa mi ni več jasno, kako postopat, sem jaz sploh še normalna.

Stvar je sledeča.

Tašča je sama cca. leto in pol.
V veliki hiši je sama, kjer je moj mož 1/4 lastnik po očetu.
Do danes sva prevzela del stroškov nase, ker je mož lastnik, takrat se je zdelo pravilno. Od vsega tistega joka in stoka iz njene strani, da je sama, da ne bo mogla nositi vseh stroškov, sva seveda pristopila in odvzela del bremena.

V hiši s 3 nadstropji sedaj želiva narediti stanovanje, da lahko, ko bo čas za to otroka “oddava” na svoje. Poleg tega bi lahko vnuk skrbel v nujnem primeru za babico. Imela bi nekoga vedno blizu.

Sedaj pa pride problem. Tašča noče niti slišati, da bi se nekdo vselil v NJENO hišo, pa magari je to njen edini vnuk.
Sva ji z možem povedala, da potem tudi midva ne bova več plačevala za NJENE stroške, voda, elektrika, komunala…

Naj povem, da ima preko jurja penzije, našparano nič, privošči si pa vse mogoče, živi s polno žlico v ustih.

Vem, čist zmešano sem napisala situacijo, ampak res ne vem kaj naj najprej.
Nočem krega, nočem pa biti molzna krava.

Koliko pa je ta trenutek vnuk star?
Kako ves da bo zivel tam?
Kaj ce ne bo hotel?
Kaj ce njegova zena ne bo hotela.
Jaz ze rajsi grem za 500 eur v najem kot pa da dobim na pukl babico staro bajto pa se kako izplacilo sorojencev.

Če bi bil sin pameten in ne preveč požrten, bi se odpovedal dediščini po očetu v korist mame in potem bi ona morala vzdrževati in plačevati kakor bi vedela in znala.
Tako pa ima ona sedaj v glavi, da je cela bajta njena, vidva z možem pa ravno tako, da bo slej ko prej vse vajino in vsak dela račune brez krčmarja.
Če je hiša v neki vukojebini, potem naj se sin, se pravi tvoj mož odreče dediščini v prid mami.
Če pa gre za veliko vredno hišo v Ljubljani, na morju ali kakšni drugi hot spot lokaciji, pa naj se bajta proda in razdeli po deležih.

Moja mati je stara 80 in živi sama že 15 let. Ima 700 eur penzije in s tem gre še na izlete in dopust in pa vnukom znosi en kup denarja, čeprav ji skoz pravimo, da naj porabi za sebe raje.
Plačuje vse stroške vključno z ogrevanjem in registracijo avtomobila.

Ko je tast umrl je bilo iz njene strani naprošeno, naj prevzameva dediščino, ker sama v tako veliki hiši ne bo.
Hiša je na super lokaciji, pred 5 leti prenovljena v nulo (tast je marsikaj delal, znal in imel denar).

Vnuk je star 20 let, pridno študira in na študij se dnevno vozi (se je pred korono), čeprav bi lahko bival pri babici. Babica mu pomeni vse, zelo jo ima rad, pomaga ji kadar more, kot mi vsi.

Že na zečetku smo rekli, da bi šel mali k njej živet, pa se je čisto strinjala. Še razlagala je sosedom in prijateljem kako je vesela, da ne bo več sama. Sedaj ko bi pa ne pusti. Samo cekinčke vsak mesec na mizo, to pa ja.

Sem ji povedala, da naj stroške sama nosi, ker jih tudi sama dela.

čisto enostavno nehajta plačevat račune, pa bo mir. Razen če sinko z veseljem plačuje, ti se pa muliš. v končni fazi je to njegova hiša, njegov denar, ti res ne rabiš nič zraven dajat.
Razen, če imaš kakšne druge načrte in podrobnosti, ki jih tukaj nisi razkrila. Da si je tašča kar naenkrat premislila, je že nekaj moralo biti vmes.

Poznam podobne. Jaz stroškov za stanovanje v katerem NE ŽIVIM IN UPORABLJAM ne bi nikoli plačeval.

Sinko je itak manjšinski lastnik. Ampak nekoga bi vseeno lahko notri vselil, če bi hotel. Tudi tujca. Se pa seveda ne splača prepirat. Pustite jo samo, mogoče se bo kaj premislila.

Pa če ima tako pokojnino… si stroške lahko sama krije. Če ne more pa hišo prodat in iti v manjše stanovanje.

Kot prvo se ne sekiraj, ker to so sladki problemi. Kot drugo, je tašča preveč požrešna, zato, naj plača vse položnice. Če se bo kaj bunila, ji lahko čisto mirno poveš, da so položnice njena skrb in če ne bodo plačane bo na mrzlem.

Pred sosedi reči naglas, da bodo slišali “povej ali boš sama plačevala svoje položnice, ali se vnuk vseli in plačujemo polovico. Ne govori o ropotu, ker je lahko na podstrešju, če nočeš ostane pri nas ampak ne tuli, da nimaš nikogar in nočeš sama živet. Lahko si sama, lahko se vnuk vseli, lahko greš v DSO. Samo povej že, ne moremo zate plačevati položnice, ker vnuk rabi svoj dom in svojo samostojnost”.
PRED SOSEDI… Te PsihoTašče so kot kuga v srednjem veku razpasene naokoli. FUJ!

Čisto enostavno: sina večkrat pošlji samega k tašči…potem se naj pa sama zmenita…sem sigurna, da ga bo rada sprejela….Ti bodi pa popolnoma tiho….kot da s tem nimaš nič…Dobra taktika, ki pali…

Nima smisla siliti če ne želi. Najdite drugo rešitev.

Stroške ki si jih omenila mora plačati sama saj ona rabi vodo, elektriko, komunalo…
Vi ste dolžni davek od hiše, stavbno zemljišče in kakšna popravila kot je streha… Pa samo 1/4.
Drugače pa s tako penzijo komot živi in plačuje sama.

Tu mora črto potegnit vaš mož. Da ne plačuje več stroškov, da pa če resnično ne more več živeti, da lahko pomaga z plačilom računa direktno ali pa recimo z hrano. Ali pa ji povejta, če ne more preživeti, naj odda en del v najem, pa bo imela denar. Naj se znajde, tako kot se vsi.

Za svojega sina ne delajta nič. Bosta itak dobila po njeni smrti.

Draga “snaha”,
po moževi strani boste nekoč podedovali tronadstropno hišo na dobri lokaciji, ki jo je pred časom obnovil (kot verjamem da ne na vaše stroške) vaš tast. Super, kajne?
Tudi če sedaj pomagate plačevati stroške, ne boste nikoli dosegli takega zneska, kot je hiša vredna.
In sedaj ste tako neučakani, da raje terorizirate svojo taščo z grožnjami, kot da bi se na lep način pogovorili z njo in dosegli nek dogovor. Seveda to ne pomeni, da je vse sogovarjanje v vaših rokah, tudi vaš sin lahko poskusi govoriti z babico, mogoče bo najbolj uspešen.

Vam, dragi komentatorji pa želim malo več spoštovanja do starejših, še posebno do tistih, od katerih (bo)ste kaj podedovali.

Xtczvubino, očitno ste slabo prebrali. Ne bosta podedovala cele trinadstropne hiše pač pa manj kot eno od teh treh nadstropij, saj je mož 1/4 lastnik (ostali so mama in še dva sorojenca). Do takrat, ko bo podedoval (mogoče čez 20 ali 30 let), bosta plačala že ohoho stroškov. Ko bosta nekaj dobila (vkolikor se bodo 3 dediči sploh uspeli kaj dogovoriti, saj nihče ne bo hotel dobiti samo kleti), bo hiša že stara in potrebna temeljite prenove – vprašanje, kako se bodo solastniki o tem uspeli sploh dogovoriti.

Res ne razumem starih (čeprav sem že sama v letih), ki naj bi svojim otrokom želeli le dobro, tukaj pa starka hoče sama zase ogromno hišo in je ne želi deliti z nikomer. Meni je jasno, da sta se je snaha in njen mož želela lepo in prijazno pogovoriti z materjo in ni bila njuna krivda, da nista bila uspešna.

Jaz ne bi plačevala nobenih stroškov, dokler ne bi črno na belem bila solastnica.
Imam izkušnje s tastom, ki je lep čas izsiljeval moža (da mu je ustregel vsako še tako čudno željo), češ: ‘Saj bo po moji smrti vse tvoje’, potem pa je dediščino vseeno moral deliti z odtujenim polbratom, ki z očetom nikoli ni imel stikov (a ga tast nikoli ni uradno razdedinil).

Če so še ostali sorojenci, kje piše, da se ne bi rad kateri od sorojencev vselil v stanovanje v katerega hoče avtorica naselit sina?

Če je še več potencialnih dedičev potem razumem zakaj ne želijo naselit vnuka v en štuk.

Naj si plača svoje stroške sama, ostalo kaj so stroški solastnine pa se delijo v skladu s solastniškim deležem.
Delo pa se naj razdeli med vse bodoče dediče.
Sin pa si naj uredi stanovanje drugje.

Xtczvubino, očitno ste slabo prebrali. Ne bosta podedovala cele trinadstropne hiše pač pa manj kot eno od teh treh nadstropij, saj je mož 1/4 lastnik (ostali so mama in še dva sorojenca). Do takrat, ko bo podedoval (mogoče čez 20 ali 30 let), bosta plačala že ohoho stroškov. Ko bosta nekaj dobila (vkolikor se bodo 3 dediči sploh uspeli kaj dogovoriti, saj nihče ne bo hotel dobiti samo kleti), bo hiša že stara in potrebna temeljite prenove – vprašanje, kako se bodo solastniki o tem uspeli sploh dogovoriti.

Res ne razumem starih (čeprav sem že sama v letih), ki naj bi svojim otrokom želeli le dobro, tukaj pa starka hoče sama zase ogromno hišo in je ne želi deliti z nikomer. Meni je jasno, da sta se je snaha in njen mož želela lepo in prijazno pogovoriti z materjo in ni bila njuna krivda, da nista bila uspešna.

Jaz ne bi plačevala nobenih stroškov, dokler ne bi črno na belem bila solastnica.
Imam izkušnje s tastom, ki je lep čas izsiljeval moža (da mu je ustregel vsako še tako čudno željo), češ: ‘Saj bo po moji smrti vse tvoje’, potem pa je dediščino vseeno moral deliti z odtujenim polbratom, ki z očetom nikoli ni imel stikov (a ga tast nikoli ni uradno razdedinil).
[/quote]

sinko je edinec, ob očetovi smrti se je dedovala samo polovica hiše, ker je pol do mame.
Torej bo dedoval na koncu vse, razen, če se mama odloči za prodajo, pa še to bo težko, ker je četrtinski lastnik in lahko nagaja.
pri tem dogovoru je nekaj moralo biti zadaj, oz. sta se hotela čimbolj zazihrati, da bo hiša ostsala njim. Sedaj bi radi svojega sina uturili stari, ta pa se ne strinja.
Najbolje bi bilo hišo na odlični lokaciji prodat, pa naj si stara kupi varovano stanovanje, oni pa gradbeno parcelo za sinka.

Če je sin podedoval 1/4 vsega potem je edini dedič po moji logiki.
Za dedovat je bila očetova 1/2, ki se je delila med mamo in sina in tako je mati sedaj lastnica 3/4, sin pa 1/4.
Pri nas je podobno, s tem, da moja mama je stara preko 75 in ima 500 eur penzije.
Jaz sem edinka.
Plačam ji vse položnice in pa kurjavo.
Pa ne živim tam.

Ah, s takimi ljudmi je vedno težavno. Sama imam super tašča in tasto, imam pa obupno izkoriščevalskega očeta. Mi imamo svojo nepremičnino, ne živimo skupaj . Ampak ja z ne bi delala stanovanja za otroka v hiši tašče, ker bo potem njega izsiljevala. naj si fant kupi garsonjero, pomagajte mu. Bolje malo, pa imaš mir kot da so večna nesoglasja. Po smrti pa boste to razdelili med dediče.

Upam, da je otrok že skoraj odrasel in se strinja s tem, da bo živel tem. Sicer delate račun brez krčmarja.

Koliko 2 in celo 3 nadstropjih hiš najdeš po Sloveniji, ki so napol prazne?. Otroci so si pač ustvarili svoj dom drugje, pod svojimi pogoji.

Če imate viška denarja, ga raje naložite v zlato ali drugače. Ko se bodo otroci osamosvajali,  jim raje pomagajte finančno, ne pa da jih priklenete na neko nepremičnino.

S tako penzijo bi pababi tudi morala sama preživet.

v dom jo pahnite, pa naj se tam repenči

Ne razumem, kako lahko svojim otrokom date breme da mu že dolocite kam se bojo vselili in za koga bojo skrbeli.

Vidva bosta uživala, sin bo pa skrbel za babico namesto da si bo uredil svoje življenje. Pri staremu cloveku skrbeti za njega ni samo da se kaj kdaj iz trgovine prinese…

Moja babica je taka, kot opisujete taščo. Najprej je bilo par deset let “debatiranja” in pogajanja, pa ni šlo nikamor. Potem smo pustili, pa naj bo sama, če že hoče bit. No sedaj pri 85, pa nismo več golazen (ja klicala nas je golazen in mami (svojo hči) in mene vnukinjo, kako je psvovala, čez očeta, raje sploh ne bi). Sedaj pa pridite in mi pomagajte. Pa ji ne, samo tisto res najnujnejše in kar je res nuja. Se sliši grdo, ampak tako to je, ne moreš tacat bližnjih 20+ let, potem pa upat, da bo pozabljeno, ko zdravje ne bo več služilo. Kar seješ to žanješ. Pa pika!