Ali smo Slovenci idi.otski narod?
Tole je verjetno že vsak, če ne prebral v financah pa dobil na pošto. Pa me kljub temu zanima ali smo res tako butasti, da kopljemo jamo sami sebi?
Vir: Finance
Tri slovenske zgodbe
Štefka in Lojze sta farmacevtka in programer, oba z diplomo, in imata dva otroka v vrtcu. Na mesec zaslužita skupaj 610 tisoč tolarjev bruto in sta ravno na zgornjem robu 6. razreda za otroški dodatek in 4. razreda za plačilo vrtca. Lojzetu v službi ponudijo napredovanje in povišico za 10 tisoč bruto. Po izračunu ugotovita, da bi tako izgubila 2.950 tolarjev pri otroških dodatkih in 17.368 pri plačilu vrtca, pridobila pa zgolj 5.220 pri višji neto plači. Torej je zaradi njegovega napredovanja družinski proračun mesečno na slabšem za 15.098 tolarjev. Kaj storiti? Lojze sprejme odgovornejše delo in prosi, da mu plače ne zvišajo. Ob dvigu plače bi bila država z vsemi proračuni in zavodi na boljšem za 2.950 tolarjev pri otroškem dodatku, 17.368 pri plačilu vrtca, 4.780 pri prispevkih in dohodnini delavca, 1.910 tolarjev pri prispevkih delodajalca in davku na izplačane plače. Torej bi imela država zaradi Lojzetovega odgovornejšega dela 27.008 tolarjev več, Lojze in Štefka 15.098 tolarjev manj in delodajalec 11.910 tolarjev manj na mesec.
Micka in France sta medicinska sestra in gradbeni tehnik. Imata dva otroka v vrtcu. Na mesec zaslužita skupaj 500 tisoč tolarjev bruto in sta ravno na spodnjem robu 6. razreda za otroški dodatek in 4. razreda za plačilo vrtca. Mesec normalno preživijo, rada pa bi prišla do lastnega doma. Ker njuna občina stanovanjskih posojil ne upošteva pri znižanju plačila vrtca, bi ob odplačevanju posojila težko pokrivala življenjske stroške. Kaj storiti? Sporazumno in potiho se ločita, določita 15 tisoč tolarjev preživnine za vsakega otroka in France se za stalno prijavi pri svojih starših. V resnici se njihovo življenje ne spremeni. S to spremembo pade Micka z obema otrokoma v 4. razred za otroški dodatek in 2. razred za plačilo vrtca. Tako družinski proračun povečata za 11.060 tolarjev pri otroških dodatkih in 34.736 tolarjev pri plačilu vrtca, torej v skupnem za 45.796 tolarjev na mesec in skupaj gradita hišo.
Ančka je kuharica, mati dveh otrok in zasluži 150 tisoč tolarjev bruto na mesec. Ob ločitvi je bila določena preživnina 20 tisoč tolarjev za vsakega otroka, vendar je nekdanji mož v resnici ne plačuje. Za izterjavo se ne odloči, saj bi to zelo verjetno pripeljalo do nasilja. Zaradi določene preživnine, ki je dejansko ne dobi, pade v 3. razred pri otroških dodatkih in v drugega pri plačilu vrtca, namesto enega nižje. Ker nekdanji mož uveljavlja posebno olajšavo za otroke, ima zaradi tega za 10.638 tolarjev nižjo neto plačo. Ančka zaradi preživnine, ki je v resnici ne dobi, plača 17.368 tolarjev več vrtca in dobi 9.280 tolarjev manj otroškega dodatka. Če upoštevamo še dohodnino, dobi neto 37.286 tolarjev manj na mesec. Z otrokoma mora preživeti mesec s 150 tisoč tolarji, vendar ji po plačilu najemnine za garsonjero in položnic ostane le še 60 tisoč tolarjev za druge stroške.
Pri tem pa se postavlja vprašanje, ali so transferji v obliki denarja sploh smiselni. Morda bi bilo bolj smiselno narediti res brezplačno osnovno šolo, financirati večji del plačila vrtca in otrokom omogočiti športne dejavnosti po res nizkih cenah.
Štefkini in Lojzetovi otroci ne bodo hodili v vrtec več kot 5 let, Lojze bo imel pa tako plačo do penzije, kar je prav gotovo več kot pet let. Prav tako bodo Lojzetovi otroci upravičeni do otroških dodatkov manj let, kolikor let bo Lojze prejemal višjo plačo. Če upoštevamo še časovni vidik, Lojze s finančnega vidika ne more biti na slabšem, če bo prejemal višjo plačo, prav tako ne bo na slabšem država, saj mu bo logično pobrala ustrezno več davkov in prispevkov.
Nimam pojma kako to počneta Micka in France, ampak pri nas se 11 tisoč tolarjev za kolikor so mesečni otroški dodatki višji, hiše ne da gradit. Ene dvakrat tolk spije naš zidar ne da bi sploh malto začel mešat. 45 tisoč, kolikor jih prigoljufata na vrtcu, znese letno 540 letni, v petih letih pa 2.700 mio, realno pa recimo da bosta “prihranila” 2 mio, če se referentka na občini ne bo odločila preverjati stanja na terenu. OK, kurjavo si s tem denarjem lahko zrihtata.
Ančkin bivši mož ne more uveljaljati olajšav za otroke. Če Ančkin mož ne plačuje preživnine, ji neko nadomestilo plačuje država.
Dokler bo družba socialno razslojena, do tedaj bodo socialni transferji smiselni. Razlojenost je znak nedemokratičnosti družbe, kjer prihaja do anomalij pri razdeljevanju dobička in jih država na ta način kompenzira (in s tem včasih povzroča nove krivice).
Brezplačna osnovna šola in vrtci ter obšolske dejavnosti imajo s socialnimi transferji ravno tolk veze kot katerokoli proračunsko trošenje. Gre za razporejanje proračunskih sredstev pri katerem je varijacij, kombinacij, iteracij in komutacij pri velikem številu idej, kako ta sredstva potrošiti, en tolk, da jih jaz zihr ne znam preštet.
g.minister, 30.10.2006 ob 08:22
Tole je verjetno že vsak, če ne prebral v financah pa dobil na pošto. Pa me kljub temu zanima ali smo res tako butasti, da kopljemo jamo sami sebi?
Vir: Finance
Tri slovenske zgodbe
Štefka in Lojze sta farmacevtka in programer, oba z diplomo, in imata dva otroka v vrtcu. Na mesec zaslužita skupaj 610 tisoč tolarjev bruto in sta ravno na zgornjem robu 6. razreda za otroški dodatek in 4. razreda za plačilo vrtca. Lojzetu v službi ponudijo napredovanje in povišico za 10 tisoč bruto. Po izračunu ugotovita, da bi tako izgubila 2.950 tolarjev pri otroških dodatkih in 17.368 pri plačilu vrtca, pridobila pa zgolj 5.220 pri višji neto plači. Torej je zaradi njegovega napredovanja družinski proračun mesečno na slabšem za 15.098 tolarjev. Kaj storiti? Lojze sprejme odgovornejše delo in prosi, da mu plače ne zvišajo. Ob dvigu plače bi bila država z vsemi proračuni in zavodi na boljšem za 2.950 tolarjev pri otroškem dodatku, 17.368 pri plačilu vrtca, 4.780 pri prispevkih in dohodnini delavca, 1.910 tolarjev pri prispevkih delodajalca in davku na izplačane plače. Torej bi imela država zaradi Lojzetovega odgovornejšega dela 27.008 tolarjev več, Lojze in Štefka 15.098 tolarjev manj in delodajalec 11.910 tolarjev manj na mesec.
Micka in France sta medicinska sestra in gradbeni tehnik. Imata dva otroka v vrtcu. Na mesec zaslužita skupaj 500 tisoč tolarjev bruto in sta ravno na spodnjem robu 6. razreda za otroški dodatek in 4. razreda za plačilo vrtca. Mesec normalno preživijo, rada pa bi prišla do lastnega doma. Ker njuna občina stanovanjskih posojil ne upošteva pri znižanju plačila vrtca, bi ob odplačevanju posojila težko pokrivala življenjske stroške. Kaj storiti? Sporazumno in potiho se ločita, določita 15 tisoč tolarjev preživnine za vsakega otroka in France se za stalno prijavi pri svojih starših. V resnici se njihovo življenje ne spremeni. S to spremembo pade Micka z obema otrokoma v 4. razred za otroški dodatek in 2. razred za plačilo vrtca. Tako družinski proračun povečata za 11.060 tolarjev pri otroških dodatkih in 34.736 tolarjev pri plačilu vrtca, torej v skupnem za 45.796 tolarjev na mesec in skupaj gradita hišo.
Ančka je kuharica, mati dveh otrok in zasluži 150 tisoč tolarjev bruto na mesec. Ob ločitvi je bila določena preživnina 20 tisoč tolarjev za vsakega otroka, vendar je nekdanji mož v resnici ne plačuje. Za izterjavo se ne odloči, saj bi to zelo verjetno pripeljalo do nasilja. Zaradi določene preživnine, ki je dejansko ne dobi, pade v 3. razred pri otroških dodatkih in v drugega pri plačilu vrtca, namesto enega nižje. Ker nekdanji mož uveljavlja posebno olajšavo za otroke, ima zaradi tega za 10.638 tolarjev nižjo neto plačo. Ančka zaradi preživnine, ki je v resnici ne dobi, plača 17.368 tolarjev več vrtca in dobi 9.280 tolarjev manj otroškega dodatka. Če upoštevamo še dohodnino, dobi neto 37.286 tolarjev manj na mesec. Z otrokoma mora preživeti mesec s 150 tisoč tolarji, vendar ji po plačilu najemnine za garsonjero in položnic ostane le še 60 tisoč tolarjev za druge stroške.
Pri tem pa se postavlja vprašanje, ali so transferji v obliki denarja sploh smiselni. Morda bi bilo bolj smiselno narediti res brezplačno osnovno šolo, financirati večji del plačila vrtca in otrokom omogočiti športne dejavnosti po res nizkih cenah.
pač butalc, 07.06.2022 ob 11:25
2023…. 🙂
vse več poročenih slovenk vara moža – Starševski Čvek (over.net)
Forum je zaprt za komentiranje.