Moja 17 letna hči
Moja 17 letna hči je odvisna od učenja.
Uči se od jutra do večera.
Ko jo vprašam zakaj se uči, mi odgovori, da mora. Če se kakšen dan ne uči je tečna, živčna. Zelo rada ima vse pod kontrolo. Ima same petice. Ne morem je več gledat za zvezki, celo življenje bo zamudila.
Kaj mislite vi?
Koliko ur porabijo vaši najstniki za učenje?
Bodi ZELO ponosna in vesela na to, da se zelo rada uči. Glede na to, da omenjaš, da ima same petice, ne bo prav ničesar zamudila. Mogoče zdaj, ko je še mlada, ampak ko bo šla karieri naproti, bo imela na veliko odprta vrata za zelo visoke položaje na zelo dobro plačanih službah in mestih. Moje mnenje … naj se samo uči. Zapomni si … tisti, ki se manj učijo in delajo v proizvodnjah, imajo težko življenje in iz meseca v mesec gledajo kaj bo s službo, kako bodo finančno pregurali mesec, tam se šefi izživljajo nad njimi itd … bodi vesela, da je tvoja hčera dovolj sposobna, da bo nekoč sama nekomu šef.
Jaz sem kot osnovnošolec in srednješolec bil povprečen oz bolj manj. Imel sem trojke in dvojke, ker se nikoli nisem rad učil. Knjige oz. zvezki so mi bili muka. Mene so bolj zanimala dekleta in bedarije zunaj. Sošolke, ki so bile težke “piflarke” oz. so imele same petice pa mogoče kakšno štirko, pa je danes tako … jaz delam v proizvodnji s povprečno slovensko plačo, direktor in šef se dostikrat izživljata z nestrinjanjem in z napakami z jezo in glasnim govorjenjem … med tem, ko so vse moje bivše sošolke “piflarke” šle študirat naprej … ena je na zelo visokem položaju trgovine Spar, mislim da takoj pod direktorjem, par jih je pravo študiralo, par jih dela na samih noro plačanih službah, o katerih jaz lahko samo sanjam, ena dela na inštitutu jozefa štefana kot znanstvenica itd … in vse živijo bolje od mene, kar se finančnega vidika tiče.
Naš je tako strašno len, da mi sploh ni jasno po komu?
V žlahti smo vsi delovni in pridni.
Najraje se uči na postelji, ker ga na stolu začne boleti rit. 🙄
Za učenje zgodovine se vedno mora par dni prej psihično pripraviti, ker je to zanj prenaporen zalogaj.
Na vsake pol ure učenja, si mora obvezno vzeti 2 uri odmora, drugače pravi, da bo pregorel od hudega.
Ima samo srečo, da se zna osredotočiti na bistvo in razume še tako abstraktne matematične koncepte. Na tem področju blesti.
Ostalo pa … upajmo, na najboljše.
Najina hči tud, med tednom si uro navije kot bi šla k pouku in se uči. Ima tud vse predmete pet. Instrument vadi, pa tuje jezike, riše in slika, bere, pol ima pa enega sošolca, ki je isti kot ona in pol se popoldne nadaljujeta po skajpu. Še za telovadbo pošilja zapisnik kaj je ona delala in slika fitnes, loparje za badminton in take fore. Zdaj je začela še jogo, da je kao raznoliko, ker tuš v šoli ne delajo skoz eno in isto. Ko jo vprašam, če je normalna mi odgovori, da je šport enakovreden predmet vsem ostalim in da ona tako kot ostale predmete dela tudi tega.
Nekako je preveč resna za svoja leta.
Sin je nasprotje, brihten ampak bolj len in krivinaš, hvata krivine čim se mu pokaže možnost (po meni očitno haha)
Prav je, da te skrbi in čeprav drugi pišejo, kako je super, da se toliko uči, ker bo lahko visoko prilezla, je zadaj tudi druga plat. Hčerka je perfekcionistka, in če nima vsega pod kontrolo, kot praviš, jo vrže iz tira.
Lahko, da bo v življenju uspešna in morda celo visoko prilezla. Vprašanje pa, kakšno ceno bo za to plačala. Pa ne zaradi izgubljenega življenja, ampak če jo bo to privedlo v anksioznost in nesigurnost vase. Ni vse v dobri plači in karieri, kot pišejo, je tudi notranji mir. Najbrž se tega že sama zavedaš in morda si na to mislila.
Mislim, da lahko največ doprinese pogovor in človeški stik. Da se z njo pogovarjaš o tem, kaj jo veseli, kaj bi rada počela ter tudi o tem, zakaj misli, da se mora učiti. Si želi priti na fakulteto, kjer je pomembna vsaka točka za vpis? Jo žene kaj drugega?
učenje ni problem
problem je, da je perfekcionistka in da misli, da je nekaj vredna samo, ko dobi dobro oceno.
takšni ljudje znajo pasti v hudo depro, ko naenkrat niso zmožni več dosegati lepih ocen, ker začnejo o sebi misliti, da so manj vredni.
Razlog za to si verjetno ti sama, ker si jo verjetno znala pohvalit zgolj, če je petko prinesla domov iz šole, sicer pa nikakor.
psiholog bo to bolj težko razrešil, dobra psihoterapija pa že.
Tocno tako je, hci je perfekcionistka, tudi nesigurna vase, hoce da je vse perfektno. Verjetno hodi v gimnazijo, tam je ze tako in tako dosti ucenja. Moja hci je dokaj podobna, ce je ena napaka v prepisu, vse zacne na novo. Mi smo ji svetovali naj gre v strokovno SS, namesto gimnazijo, ker sem videla, da bi se cele dneve ucila. Se tudi uci, a manj kot v gimnaziji. Je pa isto pridna kot vasa.
Saj je lepo, da je pridna in vse ampak bodi pozorna na njeno počutje. Imam eno prijateljico, katera ima 2 otroka. Enega sina, kateri je star 21 in ima samo zaključeno srednjo šolo 3+2. V šoli je bil zelo len in je vse letnike zaključil z 2. Zdaj že 1 leto in pol dela, ampak to v zelo dobri službi, kjer ima zelo veliko plačo. Doma jim pomaga pri plačevanju računov in še nov avto si je kupil. Delo mu ni naporno in je zelo zadovoljen. Potem pa je tukaj še 18 letna hči. Zaključuje 4. letnik, kar pomeni da jo letos čaka matura. Skos se uči in sekira za šolo. Ima same odlične ocene. Ob vikend je tudi hodila ven in ima zelo veliko prijateljev. A nažalost je dobila anoreksijo, postala depresivna in zdaj ne vedo a ji bo sploh uspelo priti na prvi rok mature. Zato bodi pozorna na svojo hčer. In tudi če se zelo uči in je odlična še ne pomeni, da bo lahko imela super službo.
Jaz sem se vedno učila v postelji (s knjigo) in veliko bluzila ( nikoli zabluzila) in mislim, da taki res zamujajo. Študentsko življenje je bilo nekaj najlepsega, stkeš življenska prijateljstva, ki trajajo večno. Breg pardona končala faks in se še vedno zelo znajdem v življenju. Postranske izkušnje so enako pomembne kot izpiti. Mislim, da je takšnA kontrola in perfecionizem nad življenjem ze malo psihoticno, za to ne zavidam položaja in delovnega mesta, ki jo čaka. Taksni do potem tudi zelo nepraktični, nesocialni in nepriljubljeni šefi. Iskušnje so več kot marsikatera desetka.
Punca je odgovorna in bo dosegla nek nivo izobrazbe in boljšo službo. Zamisli si situacijo, da jo moraš prepričevati, da gre za knjige, ali strese, če bi bila vedno na nitki glede popravnih izpitov ali napredovanja.
Vsake toliko pa se pogovori z njo, ujami trenutke, da naj tudi živi življenje in da je ok, če ni vse pet in da jo imate zelo radi.
Ena taka perfekcionistka in zlata maturantka je naredila samomor leto ali dve nazaj. Njeni starši so po medijih delili svojo zgodbo. Niso edini.
Raje vidim, da je moj otrok zadovoljen sam s sabo in srečen z malo slabšimi ocenami kot pa da je našponan na perfektcionizem in večno obremenjen z občutkom, da ni dovolj dober. Kaj ti pomaga odobravanje in ploskanje družbe tvojemu otroku, če je navznoter ves nesrečen.
To je tipična kandidatka za izgorelost. Sedaj se uči pretirano, potem bo delala tako pretirano. In btw. izgorelost se začne že lahko v najstništvu, prva faza traja tudi 20 let. Poznam nekoga, ki se je to že takrat začelo, ni še v zadnji fazi, tako da si še zatiska oči. Ima že vse simptome 2. faze, saj je star malo nad 30.
Takole povem moja boljša polovica max doštudirana mag.pridna na študiju max ocene dobra služba plača pa ne taka kot bi si jo zaslužila.
Sam imam sredno šolo katero sem naredil z levo roko brez posebnega truda ,zaslužim več kot ona v državni upravi na zahtevnem delovnem mestu.
Po vrhu tega sem zelo iznajdliv in zadevo takoj pretehtam ali se splača ali ne in že vidim cilj.
Ona pa kot hlod brez vizije in iznajdljivosti.
Kaj ti nuca biti priden do učenja z max ocenami,ko pa se drugi ob tebi precej bolje znajdejo .
Za današni čas je pomebna iznajdljivost ne pridnost
Za 17 letno punco, ki je glede na starost še srednješolka je to čisto preveč. Sama študiram medicino in se še jaz ne učim toliko (morda le med izpitnim obdobjem) pa imam dobre ocene. Morda se vaša hči ne zna pravilno učiti in se uči preveč pasivno, da le znova in znova prebira snov, kar pa je dosti neefektivno. Naj si malo pogleda po internetu, o bolj aktivnih oblikah učenja, ki so sicer bolj naporna, a vzamejo dosti manj časa. Če se pa tako rada uči, naj se gre učit kakšen jezik ali pa na kakšen tečaj. Srednja šola (in matura) definitnivno ne vzameta toliko časa. Je pa zelo lepo, da ima dobre delovne navade in želi učiti po cele dneve – vendar naj to svojo vestnost bolje izkoristi, ne samo za srednješolsko izobraževanje.
Jaz sem se v srednji šoli učila zelo manj, sproti sem v 4. letniku delala le matematiko, kar mi je vzelo manj kot uro dnevno, ostalo pa začela malo pred preverjanji znanja.
Naj se punca malo umiri in pogleda naokoli, kaj vse ji svet še ponuja.
Seveda ocene niso nepomebne, še posebaj če želi na faks, kjer je visoka omejitev, vendar pa naj se zaveda, da ocene seveda niso dejanski pokazatelj sposobnosti ali inteligence.
Naj kar, ziher ima boljše načrte samo da ne bo filozof z diplomo za mešanje megle. Če bi se jaz tak učil…… Ne bo nič življenja zamudila ker se vedno da nadoknadit in skoraj dvakrat letno grem v azijo, kdaj se pač da. Jaz še v 30tih gledam cele dneve dokumentarce in kako deluje fizika, čeprav nič ne študiram. Danes sem celo popoldne gledal izdelavo dizel motorja, zvečer pa Java programiranje. Ravno ta dnevna doza znanosti je za nas lajf.
Medtem pa eni samo gledajo Netflix pa stalno visijo na telefonih in joj kak jim je dolgčas v življenju….. So pa taki kot mi ko vzamejo kulico in zvezek pa se kaj novega naučijo. Jaz ko grem na kavo pogosto gledam v nebo in razmišljam o starih in novih idejah. Res, telefon doma pustim pa se še včasih s pravim človekom zraven mene pogovarjam! Res neverjetno!
prav je, 11.05.2020 ob 08:20
Prav je, da te skrbi in čeprav drugi pišejo, kako je super, da se toliko uči, ker bo lahko visoko prilezla, je zadaj tudi druga plat. Hčerka je perfekcionistka, in če nima vsega pod kontrolo, kot praviš, jo vrže iz tira.
Lahko, da bo v življenju uspešna in morda celo visoko prilezla. Vprašanje pa, kakšno ceno bo za to plačala. Pa ne zaradi izgubljenega življenja, ampak če jo bo to privedlo v anksioznost in nesigurnost vase. Ni vse v dobri plači in karieri, kot pišejo, je tudi notranji mir. Najbrž se tega že sama zavedaš in morda si na to mislila.
Mislim, da lahko največ doprinese pogovor in človeški stik. Da se z njo pogovarjaš o tem, kaj jo veseli, kaj bi rada počela ter tudi o tem, zakaj misli, da se mora učiti. Si želi priti na fakulteto, kjer je pomembna vsaka točka za vpis? Jo žene kaj drugega?
Se strinjam. Ko prvič v življenju kljub maksimalnemu trudu ne bo vse tako, kot je načrtovala, se ji bo podrl svet. V bistvu se zna hitro zgoditi, da bo še bolj v riti kot če bi se vrgla v alkohol, slabo družbo in tako dalje, kar ti ostali naštevajo. Odvisnik je odvisnik, pa s čimerkoli je že zasvojen, v vsakem primeru hudo trpi in si uničuje življenje.
Changing your Short hairstyle is like changing your face. When you find a hair style that suits you, it will not only make you look more attractive, but also make you more confident.
mislim, da ni nic spornega. Pri 17 se je zacela zavedati, da so stvari odvisne o nje, zato se trudi na podrocju, ki ji je trenutno v zivljenju najpomembenjse. Vprasajte jo, ce ji je to tudi dejansko vsec. Brati nove zanimive stvari ter ali bi bila nekoc raziskovalka. Vprasajte jo, kateri predmet ji je najljubsi in jo pri tem podprite. Mogoce ji placate kaksen tecaj iz anglescine in pomagate pri prijavi na vladno stipendijo za studij v tujini? Skoraj vsaka ambasada ima stipendije, ki so 100 % financirane iz njihove vlade.
Ce vam rece, da nekaj mora potem jo pustite, da to tudi dela. Ima svoj plan.
Forum je zaprt za komentiranje.