pred operacijo

Čez 14 dni me čaka oparacija. Me je strah, ne morem si pomagat. Kako ste premagovali ta strah, predvsem me zanimata zadnji dan, dva prej ?? Res bi bila hvaležna za vsak nasvet. Za vsako izkušnjo!

Pred tremi meseci sem imela operacijo palčnega sklepa na roki, rizartroza. Sklep je bil popolnoma obrabljen, roka pa je bila lansko leto tudi zlomljena. Lani sem bila dva meseca v gipsu, oz. longeti, letos sem dala skozi operacijo.
Bila sem popolnoma mirna, vsak dan sem se trudila, da živim čimbolj normalno in da čimveč naredim, saj sem se zavedala, da po operaciji ne bom mogla prav veliko. Zaupala sem sama sebi, največ pa zdravnikom, ki so bili res dobri in prijazni. Po operaciji sem dobila eno tableto proti bolečinam, prosila sem tudi za en Sanval,da se bom naspala in je šlo srečno mimo. Prosila sem tudi za Božjo pomoč, da bi operacija potekala v redu.
Kar korajžno, vse bo v redu. Če boš preveč nervozna, zaprosi za kakšno pomirilo, da boš lažje vse prenašala. Srečno in korajžno.

Ne vem če je pri vseh tak postopek. Mene so dan dva pred operacijo poklicali na končni pregled, pogovor z zdravnikom in anesteziologom in na tem pregledu vprašaj VSE kar te zanima. VSE. Pri meni (in pri mami, kjer sem bila samo spremljevalna oseba) so si vzeli čas in mirno in prijazno odgovarjali na vse. VSE vprašaj;) Če te zanima kako poteka celoten postopek, jih vprašaj, naj ti narišejo, pokažejo … Z odgovori te morajo pomiriti;)

Stvari za v bolnico si pripravi prej, domačim povej kje so stvari, ki ti jih kasneje prinesejo, dokumentacijo tudi imej pripravljeno.
Dan, dva pred operacijo imej samo zase (če se da), da v miru vse pripraviš in ne drviš naokoli po 101 opravkih;)

Želim ti vse dobro!

Enkrat sem imela operacijo. V bolnici sem bila 3-4 dni. Prej so mi vse razložili. Pred prihodom v bolnico sem bila zelo nervozna, nisem si mogla kaj dosti pomagat. Z možem sva zadnja dva dneva malo hodila okrog, da bi “pozabila”. Ne znam ti kaj več svetovati. Povem lahko le to, da takoj , ko se prične bolj zares ( priprave v bolnici), si manj živčen. Vsaj pri meni je bilo tako.
Vse dobro in čim bolj mirno (kolikor se da) !

Seveda me je bilo strah.V bolnisci sem bila dva dni,operacija vse b.p. Očesna klinika.

Kaj so ti operirali? Jaz grem tja na operacijo maja meseca.

Pred dvema meseca sem bila operirana .,.. Bilo me je isto strah in zelo sem bila zivcna…. Poskusaj meditirat, se umirit , delaj tisto kar te veseli…..poskusaj se zamotit. Glej pozitivno . Vse dobro ti zelim . Objemcek

Česa se bojiš? Med operacijo ne boš prav nič trpela, ker boš spala. Pa se ja ne bojiš spanja? Po operaciji bodo tvoje težave odpravljene oz.vsaj omiljene. Se bojiš tega, da bo bolje?

čist odvisno

a si operiran za kakšno manjšo stvar in si v bolnici samo en dan čez noč, ali pa recimo operacija tumorja v možganih, ko ne veš kaj bo s tabo po operaciji, okrevanje nekaj mesecev, v bolnici en mesec…itd…

Pa kaj se ti greš? Če bi bilo po tvoje, bi vsi ljudje priplesali do operacijske mize. Zelo naravno je, da je ljudi strah. Enih bolj, drugih manj. Tistega zadnjega stavka res ne bi komentirala:((((
Ali pa so mogoče vse zgoraj napisame tvoje izkušnje? Saj to je avtorica želela izvedet.

Za avtorico: Moje izkušnje so take: bala sem se kar precej, a je šlo gladko, par dni sem bila v bolnici in uspešno okrevala. Čim manj se sekiraj, boj- laže je reči, kot storiti. Vse bo dobro, kar pogumno. Te pa razumem-

Strah me vsega. VSEGA.
Vsakega obiska pri zdravniku, laboratorij pa je že pravi podvig.

Prejšnji mesec sem imela operacijo dojke, krvavi izcedek.
Strah pred izvidi, pred rakom je bil še najmanj.
Strah pred operacijo pa… Niti ne govori!!!!
Torej veš, da te razumem.

Do tri dni pred operacijo sem si poskušala najti čimveč zaposlitve, nekaj sama, malo pa me je partner poskušal še dodatno zainteresirati in motivirati; ko me je zalotil, da strmim v prazno, verjetno z izrazom groze na obrazu.

Zadnje tri dni pred operacijo pa sem vzela Helex sredi dneva. Ko se mi je zdelo, da to pa je too much.
Od teh treh Helexov ni nevarnosti, da postanem odvisna, sebi pa sem BISTVENO olajšala.
In vsi modrijani, ki striktno nasprotujejo kemiji, imajo seveda pravico do svojega mnenja. Jaz pa do humanega stanja zadnje dni pred operacijo!!

Ko si enkrat tam, v bolnici, pa je – to je ful zanimivo in prav neverjetno – vse lažje.
Nekako padeš noter, se predaš, prepustiš… Celo jaz sem se, vsakič do zdaj (imam že nekaj posegov za sabo).
Pred narkozo pa celo dobiš pomirjevalo – takrat pa ti je še samo zelo lepo. 😉😊

No, to je izkušnja ene, ki jo je operacij RES zelo zelo strah.

P.S. Prejšnji teden pa sem dobila še negativni izvid! 👍☺️

Želim ti vse dobro!!! 🍀

P. P. S. Ne le dan po operaciji, še isti dan se boš vprašala: “In zaradi tega sem bila tako iz sebe?!!”
Jaz se to vedno.
Ampak naslednjič je isto. 😂

Pa kaj se ti greš? Če bi bilo po tvoje, bi vsi ljudje priplesali do operacijske mize. Zelo naravno je, da je ljudi strah. Enih bolj, drugih manj. Tistega zadnjega stavka res ne bi komentirala:((((
Ali pa so mogoče vse zgoraj napisame tvoje izkušnje? Saj to je avtorica želela izvedet.

Za avtorico: Moje izkušnje so take: bala sem se kar precej, a je šlo gladko, par dni sem bila v bolnici in uspešno okrevala. Čim manj se sekiraj, boj- laže je reči, kot storiti. Vse bo dobro, kar pogumno. Te pa razumem-
[/quote]
Še vedno ne vem, česa te je strah?
Ne zafrkavam te, ampak me resno zanima. Svoje argumente, zakaj za strah ne vidim razloga, sem napisala. Na vsako operacijo greš, da izboljšaš svoje stanje. Česa bi te torej moralo biti strah?
Dej napiši, prosim, česa konkretno se ti bojiš. Vsak ima pač svoj pogled na zadevo, zato bom vesela še tvojega stališča.
P.S. Ples lahko izpustiš 🙂

Še vedno ne vem, česa te je strah?
Ne zafrkavam te, ampak me resno zanima. Svoje argumente, zakaj za strah ne vidim razloga, sem napisala. Na vsako operacijo greš, da izboljšaš svoje stanje. Česa bi te torej moralo biti strah?
Dej napiši, prosim, česa konkretno se ti bojiš. Vsak ima pač svoj pogled na zadevo, zato bom vesela še tvojega stališča.
P.S. Ples lahko izpustiš 🙂
[/quote]
ja šit no, česa te je lahko strah pred operacijo?
da gre kaj narobe, da umreš med operacijo, da gre kaj z anestezijo narobe….
pri čisto vsaki anesteziji obstaja možnost hujših zapletov in čisto vsaka operacija ima svoja tveganja
večina ljudi ima strah pred temi zadevami, ker se vsi strahovi lahko zreducirajo na strah pred smrtjo

Bila 3x, nikoli me ni bilo strah operacije, ampak tega, kaj bo potem – kaj vse bodo not našli 🙂 vseeno sem vecer prej popila ponujeni apaurin in spala ko bubica. Po zbujanju sem vedno bruhala, drugace vse ok.

Pa kaj se ti greš? Če bi bilo po tvoje, bi vsi ljudje priplesali do operacijske mize. Zelo naravno je, da je ljudi strah. Enih bolj, drugih manj. Tistega zadnjega stavka res ne bi komentirala:((((
Ali pa so mogoče vse zgoraj napisame tvoje izkušnje? Saj to je avtorica želela izvedet.

Za avtorico: Moje izkušnje so take: bala sem se kar precej, a je šlo gladko, par dni sem bila v bolnici in uspešno okrevala. Čim manj se sekiraj, boj- laže je reči, kot storiti. Vse bo dobro, kar pogumno. Te pa razumem-
[/quote]

Imel par operacij, pa še vedno razmišljam tako, kot avtor, ki si ga citirala.
Ni se česa bati – oz. odvisno je od same operacije, a načeloma naj bi bilo potem bolje.

Živčnost pred uspavanjem lahko omiliš z meditacijo, seksom ali športom – če je ravno treba. Jaz samo poskrbim, da so stvari jasne, če se kaj zaplete – da bližnji vedo kje je kaj, in da so osnovne zadeve zapisane in na razpolago.
Vse ostalo je usoda… in sekiranje samo slabša kakovost bivanja.

Govorite, da vas ni, da je vse normalno. Mene je vedno strah in vedno me bo. Česa? Da bi šlo kaj narobe, kaj bodo našli, bolečin, dolgega (mogoče slabega) okrevanja. Ćudno, da me je?? Ne vem, meni se ne zdi. Veliko ljudi je tega strah, več kot tistih, ki jih ni. Mogoče je to naravno,da jih je ?

Imel par operacij, pa še vedno razmišljam tako, kot avtor, ki si ga citirala.
Ni se česa bati – oz. odvisno je od same operacije, a načeloma naj bi bilo potem bolje.

Živčnost pred uspavanjem lahko omiliš z meditacijo, seksom ali športom – če je ravno treba. Jaz samo poskrbim, da so stvari jasne, če se kaj zaplete – da bližnji vedo kje je kaj, in da so osnovne zadeve zapisane in na razpolago.
Vse ostalo je usoda… in sekiranje samo slabša kakovost bivanja.
[/quote]
strahovi so redko kdaj iracionalni
koliko ljudi je strah pred poletom z letalom, pa je večja verjetnost, da se ubiješ v vožnji z avtom po sloveniji, kot da če greš z letalom kam….

Odvisno kaksno operacijo imas. Ce imas kaksno tezjo operacijo npr na srcu. Te razumem. Ni pa nek bavbav. Bila sem operirana na hrbtenici. Zdaj pred 14 dnevi na nogi. Me ni bilo strah nic. Ni potrebno nobenega straha.

Nismo vsi dovzetni za kemična pomirjevala, pa niti vemo ne za to. Meni so jih, po nepotrebnem, bila popolnoma umirjena, dali pred opracijo in po operaciji Haldol.
Namesto umirjena sem bila nora in tako so me operirali.
Zdravniki dostikrat dalajo v dobro, v resnici pa kontra, ker nas ne poznajo in ne poslušajo.
Haldol so mi dali IV, ker apaurinov in ostalih pomirjeval nisem vzela, sem jih poznala.
No, takratvsem jih resno vzela v roke in smo se pogovorili.
Pa tudi svečk za blato ne vzamem več, hvala ampak ne, hvala.
Naj njim raznese vse črevo. Meni je bilo enkrat preveč.

Zato svetujem vsem prej podroben pogovor z operaterjem in anestezistom!
Ta bo pazil na vas kot na punčico svojega očesa.

Pomiri pa vas, že doma pasijonka, lahko si jo vzamete tudi s seboj, kapljice na vodni osnovi, so naravne, imajo jih tudi lekarne.

Seveda je naravno. Vendar, debata ne teče o tem – pač pa o tem, kako ta strah premagat. Racionalizacija je ena možnost.

strahovi so redko kdaj iracionalni
koliko ljudi je strah pred poletom z letalom, pa je večja verjetnost, da se ubiješ v vožnji z avtom po sloveniji, kot da če greš z letalom kam….
[/quote]

verjetno želiš reči, da so strahovi redko kdaj racionalni…
čeprav v primeru, ko je nekdo pomirjen že zato, ker bo med operacijo pač spal, se je za vprašat, če je miren zato, ker je res tak strašni frajer ali samo zato, ker ne pozna morebitnih zapletov (zaradi anestezije npr.).

verjetno želiš reči, da so strahovi redko kdaj racionalni…
čeprav v primeru, ko je nekdo pomirjen že zato, ker bo med operacijo pač spal, se je za vprašat, če je miren zato, ker je res tak strašni frajer ali samo zato, ker ne pozna morebitnih zapletov (zaradi anestezije npr.).
[/quote]

Da – verjetno je bilo mišljeno “racionalni”.
Seveda, zato pa pišem o racionalizaciji. Nervozni smo vedno ob vprašljivih situacijah – a koliko je še smiselno, ti znajo pa zdravniki povedati. Če vse ostalo ne deluje, so tu še zdravniki in kakšna tabletka pomirjevala. Ponavadi – če v bolnici čakaš na operacijo – ti jo itak prinesejo kar sami.