Nujni delež

Dedi bo prepisal hišo name (vrednost cca. 180.000 EUR). Zanima me koliko znaša nujni delež? Eni hčerki bo dal eno manjše stanovanje (cca. 50.000 EUR) pa me zanima koliko lahko ta hčerka (teta) zahteva od mene kot nujni delež?

dokler je dedi živ, ostali dediči NE MOREJO zahtevati nobenega nujnega deleža

Verjetno misli na morebitne težave po njegovi smrti.
Nujni delež je polovica zakonitega.

https://www.informiran.si/portal.aspx?content=nujni-delez&showMenu=1&showRightFrame=1

Vnuk ni prvi dedni red in če mu je premoženje podarjeno še za časa živjenja starih staršev, se to darilo ne vrača v zapuščino.
Torej po smrti zapustnika, ne boš dolžna izplačati nujnega deleža ostalim dedičem.

Ja, zanima me kako je to urejeno potem po njegovi smrti. Ne upam tvegati,da bom čez n-let “tožen” za kak enormen znesek.

Si prepričan v tole? Sem bil že na parih seminarjih in ko je tema prišla do dedovanja je bilo ponavadi za primer podan le za prvi dedni red. Za ostale se ni nikoli kaj dosti omenjalo.

V najboljšem primeru: Pride do zapuščinske. Noben se na nič ne pritoži in zgodbe je konec.

V najslabšem primeru se ta iz prvega dednega razreda pritoži. V sklad za dedovanje se tako vrnejo vsa darila. Tudi 180k in 50k vredna hiša. Če ni ničesar drugega ali kakih dolgov bi dedič verjetno dobil nujni delež ali 110k vrednosti. Od tega bi vzel 50k vredno hišo, torej bi ga bilo treba izplačat v višini 60k oz postane tretjinski lastnik dražje hiše.

V izogib temu se svetuje pogodba o preužitku. Le ta se izvrši takoj ob smrti in zato taka hiša ne gre v zapuščino, tudi če se kdo pritoži.
Druga opcija je prodaja, ki je tudi dokončna.

Si prepričan v tole? Sem bil že na parih seminarjih in ko je tema prišla do dedovanja je bilo ponavadi za primer podan le za prvi dedni red. Za ostale se ni nikoli kaj dosti omenjalo.

V najboljšem primeru: Pride do zapuščinske. Noben se na nič ne pritoži in zgodbe je konec.

V najslabšem primeru se ta iz prvega dednega razreda pritoži. V sklad za dedovanje se tako vrnejo vsa darila. Tudi 180k in 50k vredna hiša. Če ni ničesar drugega ali kakih dolgov bi dedič verjetno dobil nujni delež ali 110k vrednosti. Od tega bi vzel 50k vredno hišo, torej bi ga bilo treba izplačat v višini 60k oz postane tretjinski lastnik dražje hiše.

V izogib temu se svetuje pogodba o preužitku. Le ta se izvrši takoj ob smrti in zato taka hiša ne gre v zapuščino, tudi če se kdo pritoži.
Druga opcija je prodaja, ki je tudi dokončna.
[/quote]

Vnuki sodijo v prvi dedni red kot potomci otrok, neposrednih dedičev.

Očitno sta dediča vsaj dva, torej oče/mati avtorja oziroma potomci te linije in teta oziroma njeni potomci (če prav razumem).

Dedkovo nepremično premoženje v višini 230.000 bi torej šlo na dva dela, cca vrednost 115.000 evrov. Nujni delež bi bil potem nekaj manj kot 60.000. Verjetno pa je še kaj premičnega premoženja in podobno.
Idealno bi bilo, da se tale dedek pogovori s svojimi otroki, preden piše hišo na vnuka, da ne bo nepotrebnih zapletov.

Robi je dal zanimiv link. Torej nededič (kar vnuk je, če je kdo živ iz prvega dednega rodu) mora vrniti le, če še ni minilo 1 leto od prejema darila pa do smrti.

Dedič pa mora dobiti darilo kar 3 leta pred smrtjo, drugače se lahko zgodi, da mora vračati, če so spori.

Darila se v vsakem primeru upoštevajo pri dediščini in nujnih deležih.

Še eno zanimivo dejstvo: ali se starši vnuka strinjajo z direktnim prepisom premoženja na vnuka? Ker če se ne, potem lahko tudi od njih pričakuje zahtevo po izplačilu nujnega deleža ali kako?

Vnuki oziroma vsi zapustnikovi potomci so prvi dedni red. Če ni živega otroka, deduje vnuk, če ni živega vnuka, pravnuk, in vse to je prvi dedni red. Lahko pa deduje neposredno vnuk in se to zakonsko in davčno obravnava enako, kot če bi dedoval otrok.
Zanimivo bi bilo vedeti, če se recimo starši tega vnuka ne strinjajo, da dobi hišo neposredno on, kako je potem s tem.

In nadalje, ker je vnuk prvi dedni red in s tem zakoniti dedič, se verjetno vračajo vsa darila, ne glede na čas darovanja.