Popravilo plute pri flavti
Flavtelje Rok, Mirje ( trnovo – v bližini Glasbene šole LJ Vič rudnik). Najbolj profi popravljalec flavt v Sloveniji ( po tistem “mojstru”, ki je pred 30 imi leti popravljal inštrumente v prostorih policije Šiška, kjer je imela vaje tudi godba Šiška)….
https://www.dampi.it/sl/spoznajte-nas/daminelli-pietro-d-o-o
https://www.facebook.com/flavtelje.slo
Odsvetujem pa servis pihal Dejan kovač v Domžalah – zelo površno narejeno. Je moral Flavtelje Rok popravljat za njim…..
saj verjetno ni vešča-a tega, zato sprašuje, kam odnesti pri nas na popravilo 🙂
Lej , “prekladam flavte po dolgem in počez po svojih rokah in igram nanje že 40 let, pa letni servis in tudi tako manjše popravilo prepustim nekomu, ki se je izšolal zato. Včaih so bili res samouki, danes ne več Zakaj? Ker nismo vsi z vse, pa čeprav se eni po prsih tolčejo, da znajo tudi to.
Za tistih par eur je pa tudi ne bo konec, če nese stručkotu; bo flavta vsaj . Saj to ja veš, da je flavta ” uglašen dimnik”, odpiranje luknjic pa daje primerno intonacijo – in ga ni hujšega, kot fouš podloženo s filcem ali pluto, ker nekdo ne zna naredit ali pa sam naredi – sploh pri Cis zaklopki, ali pa E3, Fis3 napirmer – sploh, če flavta nima “E split” mehanizma. :). In tudi zaklopka za “pinky prst desne roke, na nogi -če ni pravilno podložena, zna zelo zafrknit tonaliteto flavte :))))
saj verjetno ni vešča-a tega, zato sprašuje, kam odnesti pri nas na popravilo 🙂
Lej , “prekladam flavte po dolgem in počez po svojih rokah in igram nanje že 40 let, pa letni servis in tudi tako manjše popravilo prepustim nekomu, ki se je izšolal zato. Včaih so bili res samouki, danes ne več Zakaj? Ker nismo vsi z vse, pa čeprav se eni po prsih tolčejo, da znajo tudi to.
Za tistih par eur je pa tudi ne bo konec, če nese stručkotu; bo flavta vsaj . Saj to ja veš, da je flavta ” uglašen dimnik”, odpiranje luknjic pa daje primerno intonacijo – in ga ni hujšega, kot fouš podloženo s filcem ali pluto, ker nekdo ne zna naredit ali pa sam naredi – sploh pri Cis zaklopki, ali pa E3, Fis3 napirmer – sploh, če flavta nima “E split” mehanizma. :). In tudi zaklopka za “pinky prst desne roke, na nogi -če ni pravilno podložena, zna zelo zafrknit tonaliteto flavte :))))
[/quote]
Jst sem bil klarinetist. Tesnilo sem enkrat sam rihtal. Res pa je bolje in časovno ceneje odnest nekomu, ki se s tem ukvarja.
Jst sem bil klarinetist. Tesnilo sem enkrat sam rihtal. Res pa je bolje in časovno ceneje odnest nekomu, ki se s tem ukvarja.
[/quote]
😀
Kaj imaš v mislih kot “tesnilo” ? Blazinice? Pri flavti je treba razdret mehanizem zaklopk, če hočeš menjat blazinico. Za podlaganje pod povratnike/nosilce posameznih zaklopk se pa daje filc, prej kot pluta, ker manj “ropota” in je manj slišno ob povratku. Pluta se daje samo pri zaklopkah za trilčke in pri zaklopki za mezinec desne roke. in ja, se strinjam, naj naredi to “stručko”.
😀
Kaj imaš v mislih kot “tesnilo” ? Blazinice? Pri flavti je treba razdret mehanizem zaklopk, če hočeš menjat blazinico. Za podlaganje pod povratnike/nosilce posameznih zaklopk se pa daje filc, prej kot pluta, ker manj “ropota” in je manj slišno ob povratku. Pluta se daje samo pri zaklopkah za trilčke in pri zaklopki za mezinec desne roke. in ja, se strinjam, naj naredi to “stručko”.
[/quote]
Ne, ne, drugo… mislim na tesnila med posameznimi deli klarineta, ki se sestavijo. Brez sta samo sodček in odmevnik. Blazinice sem jaz zamenjal s tistimi iz umetne mase (po občutku kot umetno usnje, le trše, pa lepo je izgledalo). Eni majo kr iz filca, tudi gummi sem že videl.
Tesnilo se menjal na na ustniku (rokavček iz plute okoli fitinga, ki se usede v grezeno luknjo na sodčku). Pluta je fajn, ker dobro tesni, pa ok je za natikat, če jo le malo z labelo namažeš in se ne obrablja pretirano. Potem pa tudi dobro drži in tesni.
Ampak preidimo na bistvo… reč ni komplicirana za menjat, če imaš prave stvari pri roki. Ker pa tega nima vsak doma je v vsakem primeru bolje odpeljat specializiranemu mojstru, ki bo to opravil hitro. Tudi cena ni pretirana, ker gre za banalno zadevo.
Ne, ne, drugo… mislim na tesnila med posameznimi deli klarineta, ki se sestavijo. Brez sta samo sodček in odmevnik. Blazinice sem jaz zamenjal s tistimi iz umetne mase (po občutku kot umetno usnje, le trše, pa lepo je izgledalo). Eni majo kr iz filca, tudi gummi sem že videl.
Tesnilo se menjal na na ustniku (rokavček iz plute okoli fitinga, ki se usede v grezeno luknjo na sodčku). Pluta je fajn, ker dobro tesni, pa ok je za natikat, če jo le malo z labelo namažeš in se ne obrablja pretirano. Potem pa tudi dobro drži in tesni.
Ampak preidimo na bistvo… reč ni komplicirana za menjat, če imaš prave stvari pri roki. Ker pa tega nima vsak doma je v vsakem primeru bolje odpeljat specializiranemu mojstru, ki bo to opravil hitro. Tudi cena ni pretirana, ker gre za banalno zadevo.
[/quote]
🙂
No, današnja prečne flavte ( so iz zlitine izključno kovin, tudi na zglobih: niklja in srebra, potem čisto srebro, potem iz zlata 5K, 9K ali 14K ali celo platine) niso ravno podobne klarinetu, prej saksu. Že pri veznih zglobih je čista kovina, ko sestaviš glavo trup in nogo, pri klarinetu pa vmes res kork, pri kakšnem iznajdljivem amaterskem glasbeniku v pleh bandi tudi guma vmes, ja – kot si že opazil 🙂
Pri lesenih prečnih flavtah iz naprimer Grenadilla lesa, tistih izpred 40ih let najdeš še tesnilni kork, pri današnjih je pa kar lepo kovina:
Tako da – kovinske prečne flavte niso ravno za doma za popravljat – če napirmer kakšna blazinica “lepi” in ne vrača več nazaj, ker je bolj švoh že opna, ker se je napila sline ( ok, to se meni zgodi, če 5 ur dnevno vadim včasih), potem to še lahko nekako rešiš s podlaganjem in pivnanjem s tistim “kozmetičnim” maščobnim papirčkom na podlagi riževega škroba, ki ga ženske tudi uporabljamo za odstranjevanje maščobe ali potu s čela, pa kak filc tudi že dodaš, ker znaš – no kork , ki je visok cca pol centimetra in več, mora pa že majster serviser odrezat, ker lahko res sfališ uglašenost potem, sploh na zaklopki mezinčka desne roke, ki je dostikrat v uporabi v vseh treh oktavah….
🙂
No, današnja prečne flavte ( so iz zlitine izključno kovin, tudi na zglobih: niklja in srebra, potem čisto srebro, potem iz zlata 5K, 9K ali 14K ali celo platine) niso ravno podobne klarinetu, prej saksu. Že pri veznih zglobih je čista kovina, ko sestaviš glavo trup in nogo, pri klarinetu pa vmes res kork, pri kakšnem iznajdljivem amaterskem glasbeniku v pleh bandi tudi guma vmes, ja – kot si že opazil 🙂
Pri lesenih prečnih flavtah iz naprimer Grenadilla lesa, tistih izpred 40ih let najdeš še tesnilni kork, pri današnjih je pa kar lepo kovina:
Tako da – kovinske prečne flavte niso ravno za doma za popravljat – če napirmer kakšna blazinica “lepi” in ne vrača več nazaj, ker je bolj švoh že opna, ker se je napila sline ( ok, to se meni zgodi, če 5 ur dnevno vadim včasih), potem to še lahko nekako rešiš s podlaganjem in pivnanjem s tistim “kozmetičnim” maščobnim papirčkom na podlagi riževega škroba, ki ga ženske tudi uporabljamo za odstranjevanje maščobe ali potu s čela, pa kak filc tudi že dodaš, ker znaš – no kork , ki je visok cca pol centimetra in več, mora pa že majster serviser odrezat, ker lahko res sfališ uglašenost potem, sploh na zaklopki mezinčka desne roke, ki je dostikrat v uporabi v vseh treh oktavah….
[/quote]
No… pravi klarinet je lesen in ima plutovinast prstan tko ko praviš. Maš tud plastične (tudi s pluto) sam so “šajze”. Moj je imel še tipke iz srebra pa si mogu merkat če si kj delal.
Prečne flavte, hmm ok z nikljen legirano jeklo al pa kako srebro, to mi je jasno. Zlato in platina… ne me hebat :O to pa mora bit neki.
Ja pri tanovih prečnih flavtah maš kot konusni nased brez “korka” al kako že rečete. Tisto nimaš kaj doma čarat razen če maš konkretno delavnico.
Ammm pr plehmuski smo mi “pivnali” kar z navadnimi Rizlami (papirčki za čike zvijat), pa redno prebrisali inštrument med vsako pavzo.
Glede uglašenosti… ma lej. Če se lahk tesno usede do konca je dobr, če maš pa luft pol s pa zahjebu. Tko smo mi delal 😛
No… pravi klarinet je lesen in ima plutovinast prstan tko ko praviš. Maš tud plastične (tudi s pluto) sam so “šajze”. Moj je imel še tipke iz srebra pa si mogu merkat če si kj delal.
Prečne flavte, hmm ok z nikljen legirano jeklo al pa kako srebro, to mi je jasno. Zlato in platina… ne me hebat :O to pa mora bit neki.
Ja pri tanovih prečnih flavtah maš kot konusni nased brez “korka” al kako že rečete. Tisto nimaš kaj doma čarat razen če maš konkretno delavnico.
Ammm pr plehmuski smo mi “pivnali” kar z navadnimi Rizlami (papirčki za čike zvijat), pa redno prebrisali inštrument med vsako pavzo.
Glede uglašenosti… ma lej. Če se lahk tesno usede do konca je dobr, če maš pa luft pol s pa zahjebu. Tko smo mi delal 😛
[/quote]
😉
Flavte iz žlahtnejših kovin ( fuzija srebra in zlata, potem 5karatno, 14 karatno ali celo 18 karatno zlato glava telo in noga, mehanizem iz srebra s platinastimi veznimi žičkami, pa naprimer srebrna flavta in od znotraj prevlečena s platino ali cela iz platine: cene zlatih od 20k eur do 55k, platina tudi do 75k eur:
https://www.flutes4sale.com/search?q=*gold*+*flutes*
Cene zgoraj so še brez davka, bajdevej….
in kar je hec- z leti cena nič ne pade, kot avtomobilu, ko je manj vreden že, ko ga novega skozi vrata salona odpelješ :)=- Ker je žlahtna kovina in dobra investicija 🙂
Sicer je res, da bolj kot je kovina “žlahtna” bolje in lepše lahko flavta “zveni”: – in tudi tanjša debelina stene cevi flavte ima bolj lahkoten mehak zvok, debelejša stena cevi flavte – bolj bogat, žlahten zvok. Ampak to je pomembno šele potem, ko se bolj profi ukvarjaš s tem 🙂
Osebno sem še vedno mnenja, da igra pomembno vlogo dober nastavek na ustniku flavte ( torej človeški faktor) in če ima ustnik še notranjost “ojačano” s kakšno žlahtno kovino, je lahko to terna – ne potrebuješ zlate flavte ( vsaj pri meni je tako)- Iz izkušenj vem, da je velika razlika, kakšno glavo z ustnikom imaš. Dosti več manevrirnega prostora, kot pa če je flavta cela iz zlata napirmer.
Zato sem pristaš nakupa dodatnih glav iz različnih kovin :).
Je pa znano, da “mojstri tega inštrumenta” na njihovih masterclassih tudi radi povedo, da jim flavte “sponzorirajo” proizvajalci, ker za njih delajo reklamo in to tudi ni nobena skrivnost: igrajo naprimer 2 leti en model, testirajo, ipd, potem zamenjajo z novim modelom ( flavtisti, kot so E. Pahud, J. Galway, D. Bouriakov, ipd). Kar sicer ni nič narobe, so pač njihova reklama – Pahud je Brannen Cooper flavto iz 14k zlata s Sheridan glavo zamenjal s Haynes 14k zlato flavto in pineless mehanizem ( pineless mehanizem je zakon na prečnih flavtah); James Galway je zvest Nagahara znamki, Bouriakov Altus znamki… Mah, malo preveč razpisano že 🙂
😉
Flavte iz žlahtnejših kovin ( fuzija srebra in zlata, potem 5karatno, 14 karatno ali celo 18 karatno zlato glava telo in noga, mehanizem iz srebra s platinastimi veznimi žičkami, pa naprimer srebrna flavta in od znotraj prevlečena s platino ali cela iz platine: cene zlatih od 20k eur do 55k, platina tudi do 75k eur:
https://www.flutes4sale.com/search?q=*gold*+*flutes*
Cene zgoraj so še brez davka, bajdevej….
in kar je hec- z leti cena nič ne pade, kot avtomobilu, ko je manj vreden že, ko ga novega skozi vrata salona odpelješ :)=- Ker je žlahtna kovina in dobra investicija 🙂
Sicer je res, da bolj kot je kovina “žlahtna” bolje in lepše lahko flavta “zveni”: – in tudi tanjša debelina stene cevi flavte ima bolj lahkoten mehak zvok, debelejša stena cevi flavte – bolj bogat, žlahten zvok. Ampak to je pomembno šele potem, ko se bolj profi ukvarjaš s tem 🙂
Osebno sem še vedno mnenja, da igra pomembno vlogo dober nastavek na ustniku flavte ( torej človeški faktor) in če ima ustnik še notranjost “ojačano” s kakšno žlahtno kovino, je lahko to terna – ne potrebuješ zlate flavte ( vsaj pri meni je tako)- Iz izkušenj vem, da je velika razlika, kakšno glavo z ustnikom imaš. Dosti več manevrirnega prostora, kot pa če je flavta cela iz zlata napirmer.
Zato sem pristaš nakupa dodatnih glav iz različnih kovin :).
Je pa znano, da “mojstri tega inštrumenta” na njihovih masterclassih tudi radi povedo, da jim flavte “sponzorirajo” proizvajalci, ker za njih delajo reklamo in to tudi ni nobena skrivnost: igrajo naprimer 2 leti en model, testirajo, ipd, potem zamenjajo z novim modelom ( flavtisti, kot so E. Pahud, J. Galway, D. Bouriakov, ipd). Kar sicer ni nič narobe, so pač njihova reklama – Pahud je Brannen Cooper flavto iz 14k zlata s Sheridan glavo zamenjal s Haynes 14k zlato flavto in pineless mehanizem ( pineless mehanizem je zakon na prečnih flavtah); James Galway je zvest Nagahara znamki, Bouriakov Altus znamki… Mah, malo preveč razpisano že 🙂
[/quote]
Nč ni preveč razpisano. Men se pa dopade, k naletim na človeka, ki se spozna.
Forum je zaprt za komentiranje.