kako se starši izogibajo skrbi za lastne starše
nepričakovano hitro je prišlo do tega, da se bo treba zmenit kam z mojo babico.
kot prvo ima moja družina samo 1 babico za porihtat (z drugimi nimamo stikov in skrb zanje pri 80.-letih odpade). babica živi cca. 300 km od nas, v isti vasi kot moj stric, ki pa se za lastno mamo že več let nič ne briga.
zdaj je babica prišla na idejo, da bi že sedaj svojo malo kočo prepisala name in na mojo sestro. kdo bi rekel, fajn, a ne. pa temu ni tako. sama sem se takoj vprašala, kakšne odgovornosti pridejo s tem: kdo bo skrbel zanjo, ko sama npr. obleži?
doma sem se pogovarjala z našimi, kaj mislijo in so po domače povedano mutili, čeprav sem jih konkretno vprašala. enako muti moja sestra.
in kaj sedaj?naj vzamem, kar mi ponujajo, potem pa kot bo, bo?
ker sem imea vsega dost, sem se menila še z babico, ki uboga reva naivno misli, dabo vsak dol letel k njej vsak vikend.???? sicer pa bi imela neko gospo, ki bi jo merkala.
zelo sem razočarana, kako se tega lotevaj njen sin, kateremu babica nikoli žal stvar ni naredila, ko sem bila majhna se je preselila k njemu, merkala naju,da ni blo treba vrtca plačevat, sedaj pa oče pravi, kako sem jaz imela srečo (mislim,da bi on moral bit bolj hvaležen, ne pa jaz).
ne razumem jih! vem,d aje ne bodo šli dol obiskat niti 1x na mesec! kdo bo plačeval uno gospo, nimam pojma, od babice hiša ni vredna več kot 1 mio sit!
najraje ne bi vzela niti tega, ker se mi zdi, da vsi računajo name (jaz kreten pa imam alsbo vest), računati ne morem niti na lastno sestro.
babice ne morem vzet k sebi, ker imam 55 m2 stanovanje, skupaj z možem. v roku 2 let bova “nabavila” otroka, kaj pa naj potem? se raztrgam med službo, študijem, otrokom, ?
sovražim občutek, da mi hočejo nekej podtaknit, da noben ne rešuej tega problema in da mi zbujajo slabo vest in potihoma stvari preložit na moja ramena. kaj je s temi starši??? da bo zadeva še hujša, se je enako zgodilo možu – slednjemu je tudi živa samo babica (in tudi njegovi starši so skrb zadnjo obesili možu in njegovi sestri). kako so lahko taki? oba sta mlada, delata si kariero, akko lahko pričakujejo, da bosta mlada leta preživela ob postelji (sicer ljubega) človeka, sami pa ne mignejo s prstom.
morda se preveč obrmenjujem.
me pa zanima, kako bi se strarši počutili, če bi jaz tako brez slabe vesti, nekega dne obesila skrb zanje komu drugemu in jih niti obiskat ne bi prišla??
ja, ja svet je krivičen!
Babica naj hišo lepo prepiše na osebo, ki bo zanjo dejansko skrbela. Če bo to ta dotična gospa, pa naj hišo dobi pač ona. Ti boš mirna, da je za babico poskrbljeno (upam) in ne boš imela slabe vesti, na obisk k njej boš pa odhajala, kadar boš pač utegnila in po lastni volji, ne zato, ker bi morala.
V mojem rojstnem kraju je nekaj primerov, da so stari ljudje premoženje prepisali na človeka, ki je skrbel zanje in za hišo. Pa ne gre za nepremičnine, vredne milijon, ampak precej več. Žlahta je sicer skakala v luft, a ko se je bilo treba zmigati, kdo bo prevzel skrb, so se vsi delali neumne. Mislim, da je to čisto dobra in legitimna rešitev.
teorija?,
a ti misliš, da bom zaradi 1 mio sit, ki bi ga potencialno dobila (še prej delila s sestro) obogatela. raje imam mirno vest kot pa ta denar!
ostali pa: najbolj da se skregate s svojimi starši, pa boste rešeni skrbi. takrat, ko so vam pa finančno pomagali in merkali otroke- ha, takrat pa so vam bli dobri?
oblečena,
ti si še najbolj prav in življensko napisala (naj dobi gospa, ki morda bolj rabi hišco kot jaz). zadnji odstavek naj si na srce vzamejo tisti, ki tako skrb puščajo drugim.
vem, da mora vsak otrok poskrbeti za svoje, ampak v praksi ni vse tako preprosto. seveda sem malo besna, saj vsak čuti, ko se mu po ovinkih podtika taka in drugačna pričakovanja. vsi bi samo po liniji najmanjšega odpora. saj najslabše je to, da če bi družina skup stopila, bi že šlo.
ne vem, kam gre ta svet. ko ti je kdo dober, si z njim, ko omaga, pa te gledajo. najbolj, da začnem še sama šparat za na stara leta, se očitno lahko samo nase zanesemo.
pujsa
Če boš ti vzela babičino hišo, bo cela žlahta udrihala po tebi.
Ker živiš tako daleč, to res nima smisla, ker itak ne moreš skrbeti zanjo.
Tako kot je napisala oblečena, naj babica podari hišo nekomu, ki je blizu in bo zares skrbel zanjo.
Ti pa, če jo imaš rada, jo pa le kdaj obišči in jo s čim razveseli.
Ponavadi je to velika odgovornost, torej na nekoga nekaj prepises s tem pa ti ta nekako obljubi, da bo skrbel zate vse do smrti. Ni lahko to ja. Razen, če gre v dom, pa itak ne pozabi, četudi vse prepiše nate, bodo lahko uveljavljali nujni delež, kar ponavadi tudi je, četudi se boš le ti matrala in skrbela za vse, boš na koncu morala še prodat bajto, da boš vse poplačala, dobrota je sirota in v takih primerih to drži kot pribito, da o unem žlahta, strgana plahta ne govorim, raja se usuje, po smrti, ko se deduje, prej je ni od nikoder.
Moje mnenje – babica naj hišo proda, vi pa ji najdite prostor v kakšnem domu v vaši bližini in ga plačujte z denarjem od hiše.
Vzeti k sebi oz. skrbeti za starega in/ali bolnega človeka, je gromozanska odgovornost in obveza. In danes je pač tako, da ljudje še zase komaj najdemo čas, skrb za takega človeka pa zahteva pozornost praktično 24/7. Redkokdo je pripravljen žrtvovati ves svoj prosti čas za to, pa čeprav gre za starše ali bližnje sorodnike. Zato razumem, da tvoji starši ne želijo vzeti babice k sebi in skrbeti zanjo, ne razumem pa, zakaj so organizacijo skrbi preložili nate?
Predstavi jim možne opcije, potem pa se skupaj odločite, kaj boste naredili oz. kaj bosta naredila (tvoja starša).
Zelo se strinjam s Kleopatro. Najdite ji mesto v domu kje blizu tebe. Pri tako starih ljudeh se lahko zdravstveno stanje zelo hitro tako poslabša, da potrebujejo strokovno nego, mesta v domovih pa so zasedena in se kar dolgo čaka nanje. Upam, da bo babica za to, ker bi bila to res najboljša rešitev.
prednisone in india prednisone 50 mg tablet cost prednisone cream brand name
https://prednisonet.online buy prednisone without prescription paypal
prednisone 0.5 mg prednisone 20 mg prednisone 21 pack
Forum je zaprt za komentiranje.