abraham malo drugače

Kako bi reagirali, če bi bili povabljeni na praznovanje abrahama malo drugače. Trajalo bi cel dan….izlet v neznano z avtobusom,vmes manjši prigrizek, kosilo,zvečer pa zabava v gostilni,muzika,večerja,žur….po koncu pa avtobus odpelje nazaj na začetno postajo.

Kako se pa običajno praznuje Abrahama? Nisem vedela, da obstajajo pravila:)

Ja fajn.

Ali greste raje ne vem, na kosilo ali večerjo (kot je običajno)…..kakšni štosi in je….

Superca, klasične požrtije in pijančevanja mi itak ne potegnejo. Jaz bi bila zelo vesela takšnega vabila 😉 Sploh če je lep dan, ga je škoda v gostilni zabit. Samo izvedba je za organizatorja bolj zahtevna in dražja..vse dobro in veselo praznovanje!

Kot prvo, ne prenesem besede “abraham”. Ne vem zakaj, ampak butasto se mi sliši.
Nadalje ne prebavljam žurk z raznimi (običajno obscenimi, vulgarnimi) igricami in gojzarsko muziko. K sreči nimam prijateljev, ki bi prirejali take veselice.
Takemu vabilu na praznovanje z izletom bi se pa z veseljem odzvala. Bi ga tudi sama organizirala, če bi mi finance dopuščale.
Enkrat sem brala blog Mance Košir, kako je njeni hčerki mislim da mož organiziral tako praznovanje štiridesetega rojstnega dneva, na skrivaj, kot presenečenje. Super se mi je zdelo.

Meni bi bilo pa grozno. Ne maram presenečenj, ne maram kar nekam v neznano, ne maram biti vezan na prevoz … Raje imam, da se sam odločim, ali mi paše iti nekam ali ne. Pa da imam svoj avto in lahko pridem in grem, kadar želim.

Ja, tudi meni se zdi prevec obvezujoce.
Cel dan, z avtobusom, nevem kam, kaj pa ce so tudi otroci prisotni?

Tudi jaz tako razmišljam. Sploh štosi, igrice, abrahamove zaprisege, vse to mi je grozno.

Ker pomp za prazen nič.

Meni bi bilo špica. Kot povabljencu ali organizatorju.

Super, absolutno bi šla

Smo že šli tako, vedeli smo vsi razen slavljenke, zakaj ravno tisti dan popolnoma nihče nima časa niti za kavico pri njej, je imela RD ravno na soboto…
Mož jo je potem za tolažbo potem peljal k frizerju in ko sta odhajala, je videl znanca z “novim” avtobusom in jo pregovoril, da ga gresta pogledat – na avtobusu pa smo jo pričakali vsi 🙂

Podobno razmišljam – če bi imel takrat cel dan časa. Včasih je treba biti v pripravljenosti – in samo to je z avtobusom problem.
In vseeno bi rad vedel kam oz. kaj se bo dogajalo, sicer se ne moreš niti primerno obleči.

Sem že bila na takem praznovanju in mi je bilo všeč. Trajalo je cca. 8-9 ur. Tisti, ki so zaradi kakršnihkoli stvari bili v “pripravljenosti” so šli s svojimi avti za avtobusom. Od 3 avtomobilov je samo en šel predčasno domov.

fajn je, če je avtobus, še lahko kaj spiješ, dva tri …. litre

Tudi jaz bom letos praznovala okrogel rojstni dan.
Prijatelji in znanci so me že spraševali kako bo izgledalo praznovanje. Ko sem omenila, da bi organizirala dan druženja z avtobusom… so nekateri jasno povedali da na to ne bodo šli. Nekateri so klasiki. Želijo za mizo klepetati, kaj pojesti in se tako podružiti. In biti neodvisni od prevoza, drugih.
Tako da sem zdaj spet na začetku, glede organizacije.
Gostilniški štosi mi niso kul.
Imam veliko prijateljev z različnih koncev Slo, s katerimi se vidimo nekajkrat letno in bi se z njimi rada podružila. Praznujem poleti, tako da bi lahko bil piknik, a mi deluje preveč klasično. Dan v hribih tudi ni za vse. Tako očitno preostane več druženj z različnimi “zgodbami”. En dan planinska tura, drug dan izlet z avtobusom, tretji dan piknik ali kosilo…

Nikoli ni pravo za vse – zato lahko narediš tako, da bo najbolj všeč tebi.

V tvojem primeru bi jaz verjetno piknik – a nikakor na klasičnem, najemnem, na-pol civiliziranem kraju – ampak raj kje res daleč v naravi, brez “dobrot” civilizacije. Je čisto drugače in manj motilcev.

Vsa praznovanja abrahama so bedasta in prisiljena. Za na kmete ne rečem, ampak za druge mi pa ni. Ne hodim na te bedarije. Škoda dneva.

izlet je super ideja!

Udeležila sem se povabila in bila prijetno presenečena. Odpotovali smo z avtobusom, vsa žlahta na kupu, fajn. Na avtobusu vodič, žganjice in kruh, zatem postanek in kavica v Ajdovščini, pokušnja pršuta in vina med vipavskimi griči, ogled Štanjela in končna postaja Goče. Pričakali so nas z glasbo, več hodnim menijem, sledila je še degustacija konjaka v kleti in izročitev darila.
Nepozabno!

En naredijo celga hudiča iz dejstva, da so stari 50 let.
To je bilo pred stoletji mogoče res dosežek, zdaj pa te v tej starosti čaka vsaj še 10 let delovne dobe.
Torej kaj naj bi tako pompozno slavili?

Jest bom letos 50.
Ne maram cirkusa.
Pojma nimam, kaj bom s povabljenimi.
Nekaj pač že.
Čeprav bi jo najraje stisnila nekam daleč od ponorelega sveta….

Ni samo za praznovanje Abrahama. Naša znanka je tako praznovala 35 r.d., možev prijatelj 49.